Rozmari Petek
Marsikdo se je v četrtek ustavil v trgovskem centru na Hudinji in občudoval dela, ki so nastajala ne izpod rok, temveč "iz ust" umetnikov, ki so zaradi različnih nesreč prikovani na invalidski voziček. V Celju je že tradicija, da Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske svoje kolege po Sloveniji vsak oktober povabi medse, da se umetniki, ki zaradi poškodb ne morejo več uporabljati rok, predstavijo javnosti.
"Pred nesrečo se s tem ni bilo časa ukvarjati, služba, družina in tako. Po nesreči je bilo vsega konec in je bilo treba najti nekaj novega," opisuje Željko Vertelj iz Kočevja. "Po nesreči namreč niti z rokami nisem mogel risati, potem pa sem slišal za umetnike, ki slikajo z usti. Slikarstvo mi je postalo prva stvar. Če se le da, vsak dan rišem. To je kot šport ali glasba, vsak dan moraš trenirati." Skupaj z Benjaminom Žnidaršičem iz Loške doline svoje delo predstavljata tudi po osnovnih šolah. "Tam tudi otroci poskusijo slikati z usti. Prav zanimivo je, da narišejo enak motiv, kot bi ga z rokami, torej je slika res vedno najprej v glavi," doda Žnidaršič, ki se je slikanja lotil po naključju. Pripravil je namreč tedensko delavnico za slikarje z usti. "Zato, da so tudi drugi invalidi videli, da se v njihovem življenju da nekaj početi. In ker sem bil zraven, pa ker ves teden pa tudi ne moreš kar biti pri miru, sem drugi dan poskusil s čopičem tudi sam in nikoli več nisem nehal."
