Filip Mrvelj je 44-letni hrvaški umetnik, ki že zadnjih deset let ustvarja 3D-slike. "Z vodstvom Citycentra smo se dogovorili za motiv Celja in Starega gradu, ker to predstavlja najlepšo zgodbo mesta. Spada pa nekako tudi v mojo serijo slik, ki jih imenujem e-razglednice," je povedal Mrvelj. Te so podobne navadnim razglednicam, samo da se razširjajo po družbenih omrežjih, ko se ljudje ob 3D-sliki fotografirajo. Filip je poudaril, da je dobro, da je motiv zelo prepoznaven: "Gre za nekaj novega in je ljudem lažje, da spoznajo to umetnost, vidijo, kako deluje princip 3D-slikanja, in se lahko tudi poistovetijo z motivom." Ker ima že veliko izkušenj, so priprave na slikanje hitro stekle. Največ je imel dela s pripravo dizajna, na podlagi tega pa določil potrebne barve. Najprej si je pripravil podlago s posebno folijo, ki jo lahko obrezuje in prilagaja sliki, to je prebarval z osnovno barvo, nato pa je ustvaril motiv. "Nekatere stvari slikam po spominu. Takšne stvari, kot je Stari grad Celje, pa imajo določeno vrsto arhitekture, kjer obstajajo zakoni, ki jih je treba spoštovati. Vse mora biti proporcionalno in v perspektivi, zato imam fotografije, po katerih slikam in ki jih s pomočjo anamorfoze prestavim na podlago," je pojasnil umetnik. Slika v anamorfni tehniki, pri kateri stvari izpadejo v linearni perspektivi, motivi so izobličeni, s spremembo pogleda pa slika zaživi in dobi 3D-podobo. "Najraje vidim, ko ljudje gledajo skozi objektiv telefona, pa spet pogledajo sliko s prostim očesom in se čudijo, kako podoba oživi," je povedal. Takšno slikanje se uporablja tudi za marketing in industrijske rešitve.
S slikanjem na ulici do direktne kritike
Sliko je ustvarjal pet dni: "Delam cel dan, s svojimi pavzami. To pa ni samo slikanje, ljudje se radi ustavijo, jih kaj zanima. To je kot ulična umetnost, ki ni zaprta, ampak je za ljudi. To je komunikacija z ljudmi, všeč mi je, da so tukaj ljudje odprti, da sprašujejo o tehniki, barvah. Vesel sem bil, ko so prepoznali, da je na sliki Celje." Filip rad slika na ulici, saj tako pride do direktne komunikacije z ljudmi, ki je umetniki v studiu ne doživijo. Ljudje podajo direktno kritiko, ki je lahko zelo pozitivna ali zelo negativna. Mimoidoči takoj povedo, ali jim je slika všeč ali ne. Filipu je slikanje v notranjih prostorih kot dopust, saj se mu ni treba ozirati na vremensko napoved: "Ko slikam na ulici, imamo po navadi pripravljene tri telefone, več vremenskih napovedi, da vemo, kakšno bo vreme. Najraje pa za napoved vprašam lokalne ljudi. Ti mi bodo najbolje povedali, s katere strani prihaja dež in kakšne vrste naliv bo. Ali je treba pospraviti stvari in bežati." Za približno 60 kvadratnih metrov površine slike, kot je ta v Citycentru, porabi približno sedem do osem litrov barve. Lažje je, ker je gladka površina in se barva ne vpija tako, kot se na asfaltu ali betonu. Količina barve pa variira, če želi, da slika traja dlje časa, glede na tehniko slikanja in podobno. Slike, ki jih ustvari, lahko zdržijo do prve vode, te so narisane s kredami, s katerimi se je ta umetnost tudi začela. S trajnimi barvami pa lahko zdržijo po več let.
Vesel, da so ljudje prepoznali mesto
Ni se bal vprašati
Filipa je ta umetnost zelo navdušila. "Pri večjem hrvaškem podjetju so pripravljali natečaj in sem se prijavil. Povedali so mi, da sem bil edini prijavljeni. Še pred prijavo pa sem začel raziskovati, kako se 3D-slike sploh nariše," je obudil spomine na svoje začetke Filip. Ker še ni bilo youtube posnetkov, kako se nečesa lotiti, kot je to danes, je na internetu poiskal kontakte najboljših umetnikov 3D-slik na svetu. Trem je poslal elektronsko sporočilo in od dveh dobil odgovor. "Asistent Edgarja Muellerja mi je odgovoril, da naj si pogledam anamorfno tehniko. Odgovoril pa je tudi asistent Juliana Beeverja, ki pa mi je povedal, da naj delam po občutku. To je bil tisti klik v glavi, da sem spoznal, da je to to. Na stran sem dal matematične izračune, računalnik in drugo ter risal po občutku," je povedal umetnik, ki se osredotoča, da ustvari sliko, ki bo zaživela preko fotoaparata.
Slikar samouk
Filip je v tretjem letniku pustil študij prava in odprl umetniško podjetje. "Vedno sem rad risal in slikal. Ko sem bil še otrok, so starši ugotovili, da sem se nehal jokati, če so mi dali kaj za barvati. Porisal sem vse fotoalbume. V drugem razredu sem že slikal v perspektivi, v petem pa znal risati portrete. Kako natančni so bili, je druga zgodba, ampak osnovno znanje glede proporcev in tega pa sem imel," je opisal svojo slikarsko pot. Nikoli si ni mislil, da se bo s slikarstvom ukvarjal profesionalno. Med drugim slika po restavracijah, ustvarja digitalno umetnost in se ukvarja z vsem, kar je povezano z barvo. Njegova največja 3D-slika obsega kar 1300 kvadratnih metrov. Imenuje se Manjkajoča obala. Ustvaril jo je junija 2011 v domačem Slavonskem Brodu na Hrvaškem. Naslikal jo je na delu rečne obale. Ko se Sava v nekem trenutku dviga in jo opazovalci fotografirajo, je videti, kot da se reka preliva na del kopnega. Pred kratkim jo je obnovil, drugače pa je naslikana s trajnimi barvami. Leta 2013 je sodeloval s štirimi umetniki, s katerimi so na Nizozemskem ustvarili najdaljšo anamorfno sliko, ki je dolga 140,30 metra. Filip živi v Berlinu, deluje pa po vsej Evropi in v Katarju.
