Rozmari Petek
V Celju postaja že kar praksa, da na koncu seje mestnega sveta, ko so na vrsti vprašanja in pobude svetnikov, k besedi pristopi član Celjske županove liste Janko Požežnik in načne temo, ki jo nato podrobneje in obširneje predstavi župan Bojan Šrot. Tako je na zadnji seji sveta Požežnik opisal težave, ki jih ima občina z ministrstvom za infrastrukturo zavoljo (ne)umeščanja dolgo pričakovane vzhodne obvoznice. Zato je v imenu svetniške skupine predlagal, da če občina in ministrstvo do 14. junija ne sedeta za isto mizo, po tem datumu v Celju pripravijo protest. V Celju namreč vsakodnevno v smeri Laškega in vse do Novega mesta ter obratno še vedno več kot 20 tisoč vozil prečka tako rekoč staro mestno jedro.
"Sprehod" po rondoju
Konkretneje je, kot zapisano, problematiko opisal župan. Poudaril je, da v Celju ne želijo povezave preko Teharij čez strelišče in preko Zagrajske doline do Polul, saj ta rešitev potrebuje vsaj dva viadukta in tunel. "Mislimo, da je tak predlog nerealen, država pa pravi, da ravno sedaj dela tak državni lokacijski načrt. In to, ne da bi nas prej kaj vprašali, obvestili. Mislim, da se z njihovo rešitvijo ne bomo nikoli strinjali, saj imamo sami bistveno bolj okoljsko sprejemljivo in cenejšo rešitev," je razložil Šrot. Po njegovem predlogu bi namreč vzhodna obvoznica lahko potekala mimo Tehnopolisa do sotočja Voglajne (ta predel sicer velja za eno s težkimi kovinami najbolj obremenjenih območij v Celju) in od tam do konca Polul.
Ministrstvo: na potezi je občina
Na ministrstvu za infrastrukturo kratki stik s celjsko občino opisujejo precej drugače. Kot pravijo, je bila celjska vzhodna obvoznica sprva del srednjega dela tretje razvojne osi. A ker je projekt tega dela tretje razvojne osi, s katerim se načrtuje posodobitev cestne povezave od Celja do Novega mesta, precej odmaknjen, je bil podan predlog Mestne občine Celje, da se lotijo samostojnega projekta celjske vzhodne obvoznice. "Predlog občine smo na ministrstvu upoštevali. V okviru nadaljnjih postopkov priprave državnega prostorskega načrta za cesto med avtocesto A1 Maribor–Ljubljana in avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu je celjska vzhodna navezovalna cesta izločena iz obsega prostorskih ureditev tega akta. Načrtovalsko izhodišče za vzhodno obvoznico Celje je zdaj predlog Mestne občine Celje, da bi trasa nove obvozne ceste potekala od krožišča Teharje do Voglajne preko obstoječe glavne ceste Celje–Šentjur, od Slanc do avtocestnega priključka Celje vzhod pa preko obstoječe oziroma načrtovane povezovalne ceste. Mestna občina Celje ima za del trase te regionalne cestne povezave že pripravljeno projektno dokumentacijo, za predor pod Zavodenskim hribom pa idejno zasnovo," opisujejo.
Zadnji sestanek so imeli aprila
Kot so še dodali na ministrstvu, so bila navedena izhodišča in navodila za pričetek projekta predstavnikom občine predstavljena in pojasnjena na dosedanjih operativnih sestankih, nazadnje v začetku aprila. "Ko bo občina realizirala svoj del projekta, ki je v njeni izvirni in izključni pristojnosti, torej umestila cesto v prostor, bo nadaljnje aktivnosti prevzelo ministrstvo oziroma v njegovem imenu DRSI, ki je investitor državnih regionalnih cest. Na ministrstvu torej čakamo na to, da svoje naredi občina, da lahko začnemo delati mi," še trdijo.
