Rozmari Petek
Šesti mandat gre celjskemu županu Bojanu Šrotu kot po maslu. S tem, ko ima njegova stranka, Celjska županova lista, večino v mestnem svetu, ob tem pa lahko mirno vedno računa še na glasove SLS, SDS, SD in še posameznih svetnikov, so skorajda vsi predlogi sprejeti z večino in skorajda brez razprave. Svetnika, ki bi ju lahko tako v prejšnjem mandatu kot zdaj še najbolj zanesljivo uvrstili v opozicijo, sta Brigita Čokl (Desus) ter Matija Kovač (Levica). Med opozicijo bi sicer lahko prišteli še svetnika SMC, ki pa sta v tem mandatu nova. V minulem mandatu je na težave iz klopi SMC dobro opozarjala svetnica Anita Ovčar, ki pa lani ni bila ponovno izvoljena.
Zapostavljen gospodarski razvoj
Čemu pripisati takšno enotnost? Brigita Čokl o tem spregovori brez dlake na jeziku. "Vsi se bolj ali manj bojijo za svoj položaj, za svoj vir dohodka. Župan to dobro ve, zato se tudi tako obnaša." "Gre predvsem za to, da so dobro utečeni sistemi, kakršna je Šrotova občinska uprava, po eni strani zaradi zatečenosti in stabilnosti stanja, po drugi pa zaradi šibkega nadzora, dovzetni za poenostavitve in se težav ne lotevajo s kreativnostjo in zagnanostjo, kot bi to lahko pričakovali ob aktivnejšem demokratičnem procesu," pa pomen nadzora v takšnih "enoumskih sistemih" pojasni Matija Kovač.
"Vsi se bolj ali manj bojijo za svoj položaj"
Most zaradi šibke samozavesti
Predvsem pa tako Kovač kot Čoklova nista mogla mimo ideje o visečem mostu. "V Celju bi bilo glede na zgodovinske ostaline primerneje graditi prepoznavnost na tem, kar imamo. Takšna brv ali most so iznajdbe kitajske moderne dobe, to ni naša kulturna ostalina. Je pa zanimivo, da so si te mostove dejansko šli pogledat na Kitajsko, pa javnost o tem ni nič vedela," opozarja Čoklova. Podobno razmišlja Kovač: "Imam občutek, da se ta vizija s projekti, kot je tibetanski most, in nova turistična strategija, ki bazira na kostumiranih 'grofovskih' doživetjih korak v napačno smer, v smer tako imenovanega Disneyland turizma, ki bolj kot na vsebini, doživljanju originalnosti in avtentičnosti življenja v mestu temeljijo na poenostavitvah, romantiziranju zgodovine in 'vau' učinkih. Kdor spremlja razvojne trende v sodobnem turizmu, ve, da je tak način trženja preteklost in da sodobni turist hlepi ravno po nasprotnem, po občutku lokalnosti, in ne mara, da z njim ravnajo kot s turistom. Pri načrtovanem visečem mostu, ki izgleda zasnovan kot nalašč, da bi postal osrednja točka političnih polemik v tem mandatu, gre v pretežni meri ravno za to, da veliko Celjanov ne bo pristalo na to, da se z našim mestom in njegovo res ikonično veduto ravna na tako instant način, na podlagi neke prej povsem neznane bajke. Ideja o mostu ima razen domnevne turistične atraktivnosti bolj malo adutov, tudi funkcionalno je šibka. Mostovi se gradijo na mestih, kjer naj bi povezovali neke žariščne točke ali dejavnosti in ne na sredini dveh pobočij, ki ju bo potem treba povezati še z drugo infrastrukturo. Simbolika tega projekta pa je tudi v šibki samozavesti, da moramo konkurirati raznim podobnim ekscesom, kot so pivske fontane, stolpi in razgledne poti v okolici. Precej nesamozavestno za mesto z večtisočletno zgodovino. Po mnenju Levice je projekt že v startu, pri umeščanju načrtov v proračun, zašel v sivo območje, zato se lahko le bojimo, kaj bo, ko se bodo začeli pogovori in dogovori z raznimi zasebnimi investitorji in v Celju že tradicionalna povečevanja pogodbenih vrednosti pri gradnjah."
"Župan bi si postavil spomenik"
Čoklova ob tem opozarja še, da bo most v primeru vetra tako ali tako moral biti zaprt. "To je županov osebni projekt. Postavil si bi spomenik ne glede na to, ali je most smiseln ali ne," še komentira Čoklova, Kovač pa doda, da bi politiko morala bolj zanimati okoljska sanacija kot brv. "Velik korak je bil v zadnjem letu narejen na področju odnosa do okoljskih bremen, med katerimi živimo. Okoljsko ministrstvo je po dolgih letih prešlo h konkretnim ukrepom, čeprav celovite analize in programa sanacije kljub številnim političnim prizadevanjem še ni na vidiku. Žal nam je, da celjska lokalna politika ni zastavonoša teh pozivov in se na probleme pogosto odziva z njihovo relativizacijo. Mislim, da bi bilo nujneje kot to, da se občani sprijaznimo z gradnjo brvi, da se večinska politika sprijazni s tem, da ima Celje okoljske težave, in začne v skladu s tem načrtovati tudi svoje razvojne vizije."
