Celjska urgenca: Z zdravniki, ki so napovedali odpovedi, se bodo še skušali dogovoriti

Celjska bolnišnica se je, kot že nekajkrat v zadnjih mesecih, znova znašla v središču dogajanja v slovenskem zdravstvu. Tokrat zaradi poteze zdravnikov specialistov v Urgentnem centru (UC) Celje. Štirje od petih tamkaj zaposlenih zdravnikov specialistov (ob njih tam dela še enajst specializantov, ki pa so na kroženju) je v torek vodstvu bolnišnice po elektronski pošti poslalo napoved, da bodo s 1. julijem zaradi slabe organizacije dela (hkrati morajo delati na dveh deloviščih) in iztrošenosti medicinske opreme (reševalnih vozil) dali odpoved. Hkrati s tem so to obvestilo prav tako po elektronski pošti poslali predstojniku UC Andreju Strahovniku. So pa o svojih težavah in nameravanih ukrepih prek anonimnega pisma obvestili tudi nekatere medije, ki so se nato za odgovore o zapletih na urgenci obrnili na vodstvo bolnišnice. To je sedaj svoje videnje problema pojasnilo za medije, ob tem pa zapisalo, da so že stopili v stik z zdravniki, s katerimi se bodo pogovorili o izpostavljenih temah in skušali doseči dogovor.

V opremo reševalnih vozil vložili 622 tisoč evrov

V odgovoru so v celjski bolnišnici zapisali, da je dejavnost splošne nujne medicinske pomoči pod okrilje bolnišnice prišla na začetku leta 2017, pred tem je delovala v okviru Zdravstvenega doma (ZD) Celje. "Ob prenosu dejavnosti smo od ZD Celje kupili štiri reševalna vozila, s katerimi so do tedaj izvajali splošno nujno medicinsko pomoč. Ker je bila večina vozil stara, smo v bolnišnici v skladu s finančnimi zmožnostmi takoj začeli postopke nakupa novih vozil in posodabljanje opreme. Leta 2018 smo nabavili reanimobil, lani dve nujni reševalni vozili. V posodobitev medicinske opreme smo vložili dobrih 622 tisoč evrov. Celjska bolnišnica ima sicer od 1. januarja 2017 v pogodbi z zavodom priznani dve ekipi za nujno reševalno vozilo, 1,5 ekipe reanimobila in eno ekipo dežurne službe za zagotavljanje pokritosti ambulante za splošno nujno medicinsko pomoč od ponedeljka do petka med 20. in 7. uro ter 24 ur med vikendi in prazniki," pojasnjujejo v bolnišnici.

"Gre za sistemski problem v slovenskem zdravstvu"

Za komentar o zapisu in očitkih zaposlenih v njem smo poklicali predstojnika Urgentnega centra Celje Andreja Strahovnika. O problemih centra, ki ga vodi, pravi: "Vodenje celjske urgence sem prevzel z marcem. Vsi vemo, da se je potem začela epidemija covida-19. Zdravniki sami me na te probleme niso opozorili, za njihovo potezo oziroma napoved odhoda sem izvedel, ko so me ob tem obvestili po elektronski pošti. A to obvestilo nima ne glave ne podpisa. Že danes se bomo skupaj z vodstvom bolnišnice usedli in skupaj skušali odpraviti težave. Mislim, da bomo našli rešitve in da bodo vsi zdravniki še naprej delali na celjskem urgentnem centru," je pojasnil prvi mož urgence, ki jo mesečno zaradi različnih zdravstvenih težav v povprečju obišče okoli 2000 pacientov. Omeniti je treba, da so se s podobnimi težavami na celjski urgenci že pred tremi leti ukvarjali reševalci. Tedaj jim je na pomoč priskočil sindikat, reševalci so za pomoč za delo v popoldanskem času dobili medicinsko sestro. Brez pomoči pa so še vedno dopoldan in ponoči. Predsednica sindikata Fides v celjski bolnišnici Mateja Grat nam je pojasnila, da je z namerami zdravnikov seznanjena: "Zdravniki še niso podali odpovedi. Danes se bomo vsi vpleteni sestali in skušali najti rešitve. Podpiram vsakršno optimizacijo delovanja na urgenci. Sicer pa delo na dveh deloviščih hkrati ni samo problem celjske bolnišnice oziroma njene urgence, ampak je to sistemski problem v slovenskem zdravstvu. Znano je, da država ni dala denarja za potrebne time, zato optimalno delo še ni mogoče."