Rozmari Petek
Celjski podjetnik Urban Majcen in njegova žena Sabina nista lastnika zgolj podjetja Cep, ki je bilo lani vpleteno v zgodbe nelegalnega odvoza komunalnega blata iz čistilnih naprav v naravo, temveč tudi Specialistične klinike Dvorec Lanovž, ki so jo pred slabimi štirimi leti odprli v tem nekoč zapuščenem dvorcu. Majcen je takrat objekt za 241 tisoč evrov odkupil od Mestne občine Celje (MOC), v obnovo in prizidek je nato vložil 1,5 milijona evrov, nabava specialistične opreme pa ga je stala še najmanj dva milijona. Že vsaj od lani pa se pripravlja na širitev specialistične dejavnosti - ob dvorcu želi postaviti dodaten objekt za specialistične ambulante, ki bi imel na strehi tudi heliport, hkrati pa je v neposredni bližini dvorca v planu postavitev še enega objekta, ki pa bo namenjen trgovsko-poslovni dejavnosti.
Ena od novogradenj naj bi imela celo heliport
S tem razlogom je na MOC potekala javna obravnava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki še najbolje razkriva načrte podjetnika, saj ta komentarjev na naša vprašanja ni podal. Kot je opisano v gradivu, lahko podjetnik zgradi dva objekta, ki lahko v višino sežeta največ do slemena strehe dvorca Lanovž, ki meri 16,5 metra, hkrati posamezna stavba ne sme presegati deset tisoč kvadratnih metrov bruto tlorisne površine. "Število etaž pri obeh stavbah pod nivojem terena ni omejeno, vendar ne smejo presegati podzemne globine deset metrov. Poleg stavb se lahko umestijo nadstreški nad uvozom v kletno etažo, nadstreški nad vhodom in parkirnimi površinami in heliport. Stavbi se umestita znotraj gradbene parcele poljubno na način, da jima je omogočeno neovirano funkcioniranje, za odmike od javnih cest pa je potrebno upoštevati smernice upravljavca," piše v javno razgrnjenem OPPN. Pred gradnjo dodatnega specialističnega centra ali vsaj hkrati z njo morajo tako zgraditi nov dovoz za tovorna vozila do območja sosednjega Cetisa ter izvesti predvideno rekonstrukcijo lokalne ceste. Pogojev za izgradnjo trgovsko-poslovnega centra ni.
Gradnja na arheološkem najdišču
Bo pa investitor vseeno pred gradnjo imel še kar nekaj dela. Območje je namreč v celoti znotraj arheološkega najdišča, zato bo pred pričetkom gradnje treba izvesti predhodne arheološke raziskave, katerih metodologija in obseg bosta opredeljena v izdanih kulturnovarstvenih pogojih pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), je še zapisano v OPPN. O tem, kako bosta načrtovani gradnji vplivali na veduto dvorca, pa je ministrstvo za kulturo v času postopka nekoliko spremenilo mnenje.
"Načrtovana objekta morata s svojo umestitvijo, višinskimi in tlorisnimi gabariti ter v arhitekturnem oblikovanju ohraniti ustrezen - podrejen - odnos do dvorca Lanovž z ohranjenim delom historičnih parcel. Dvorec Lanovž mora še naprej ohraniti svoj značaj arhitekturne, prostorske in zgodovinske dominante v tem delu mesta. Zato naj se načrtovana objekta v višini prilagodita obstoječim industrijskim halam v neposredni bližini in jih ne presegata," so sprva zapisali. Severni del parka dvorca Lanovž namreč meji na industrijsko cono, ki je bila v povojnem času načrtovana na območju nekdanje posesti, kar je sicer že okrnilo njegovo arhitekturno vlogo in podobo v prostoru. "Kljub temu imajo vsi objekti v industrijski coni omejene in med seboj enake višinske gabarite, ki ne presegajo višine dvorca," so poudarili na ministrstvu.
Ministrstvo spremenilo mnenje
Nekaj mesecev kasneje so svoje mnenje spremenili. In sicer zato, ker se je investitor odločil, da bo objekt dodatnega medicinskega centra preoblikoval, pojasnjujejo. "Ugotavljamo, da se je v novem predlogu rešitve stavba medicinskega centra (v prvem predlogu rešitve je bila v zahodnem delu visoka največ do slemena dvorca Lanovž oziroma tri etaže, na vzhodnem delu pa do osem etaž) preoblikovala v stavbo z enovito višino do slemena dvorca Lanovž, na vzhodnem delu stavbe pa se nad to najvišjo dovoljeno višino v višini do največ 8,5 metra umesti heliport z vertikalnimi komunikacijami in servisno-upravnimi prostori," so pojasnili.
Zgodovina dvorca
Dvorec Lanovž se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1437, kot lovski dvorec celjskih grofov. Kasneje naj bi bil služil kot deželnoknežja pristava za pobiranje kmečke desetnine. "Nadaljnji lastniki so bili bodisi aristokrati bodisi pomembni celjski meščani. Nanje spominja arhitekturna podoba z renesančnimi in baročnimi prvinami - prvotna stavba je bila dvonadstropna, s tlorisom v obliki črke L in z dvema stolpastima prizidkoma. V notranjščini na šeststoletno preteklost spominjajo reprezentančni prostori in kapela z ohranjenimi štukaturnimi detajli," je opisano na spletni strani dvorca. Leta 1896 ga je prevzela celjska rodbina Rakusch, po drugi svetovni vojni pa je postal državna lastnina. Do konca 20. stoletja so bila v njem delavska stanovanja.
Poslovno-trgovski objekt bo bolj oddaljen od dvorca; zanj višina ostaja enaka - največ do slemena dvorca. So pa mnenjedajalci poudarili, da mora biti oblikovanje stavb sodobno, neagresivno, zadržano in podrejeno stavbi dvorca Lanovž kot dominantnega objekta na tem širšem območju. Barve fasade objektov so lahko zgolj v različnih zemeljskih odtenkih, v beli, odtenkih sive, dovoljena je tudi delna ali celotna zasteklitev. Opisano naj bi zadoščalo, da bosta objekta nevpadljiva ob mogočnem dvorcu, ocenjujejo mnenjedajalci. Svetniki bodo tako na eni naslednjih sej takšen OPPN gladko potrdili.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
