Rozmari Petek
Ko so v Celju nadgrajevali železniške tire na območju stare cinkarne, je investitorje, Direkcijo za infrastrukturo, doletela enaka usoda kot pred leti celjsko občino, ko je ta na istem območju gradila kanalizacijo. Izkopanih kupov zemlje, ki zaradi vsebnosti težkih kovin sodijo med nevarne odpadke, niso smeli vgraditi nazaj. Enakih navodil so se morali držati tudi na Direkciji RS za infrastrukturo. Tako so v Celju nastali veliki kupi zemlje, prekriti s črno folijo, ki so jo obtežili z gumami. Leta 2018 je direkcija sicer izbrala izvajalca, podjetje Stonex, ki naj bi zemljino predelal (kar je ceneje, kot če bi jo odpeljali v tujino, saj odlagališč za tovrstne odpadke Slovenija nima). Stonex je predelal že kup, ki ga je bila dolžna sanirati celjska občina, ki je bila medtem naznanjena Evropski komisiji. Pričakovalo se je, da bo zaradi referenc pot pridobivanja vseh ustreznih dokazil še krajša, kot je bila v prvem primeru, ko so morali pridobiti še slovensko tehnično soglasje (STS), da je predelana zemljina postala običajen gradbeni izdelek. A se je zapletlo.
Stop, dokler ni dorečena končna lokacija
"Čeprav je sam tehnološki postopek predelave praktično enak tistemu, ki smo ga razvili leta 2014, je pridobivanje vseh potrebnih soglasij zaradi novega gradbenega zakona dolgotrajnejše," opisuje Peter Zapušek iz podjetja Stonex. "Takrat smo pridobili okoljevarstveno soglasje in dovoljenje v enotnem dokumentu, sedaj moramo pridobiti tako imenovano integralno gradbeno dovoljenje, kjer poda svoje mnenje tudi Agencija RS za okolje (Arso) na podlagi presoje vplivov na okolje. Ločeno moramo pridobiti tudi okoljevarstveno dovoljenje (OVD), saj enoten dokument OVD in okoljevarstveno soglasje ni več mogoč." Ministrstvo za okolje, direktorat za prostor, graditev in stanovanja, ki vodi integralni postopek glede lokacije vgradnje, ni imelo pripomb. "Arso pa je drugačnega mnenja. Želi vedeti, kam bo ta material šel, čeprav gre za gradbeni produkt in to vprašanje ni relevantno."
Druge rešitve so dražje
Na Direkciji RS za infrastrukturo so za Večer že pred mesecem dni pojasnili, da če izvajalec ne bo pridobil vseh potrebnih dovoljenj in soglasij za pričetek predelave, bo treba ponoviti javno naročilo in omejiti izbor ponudnikov tako, da bo edina opcija odstranitev nevarnih odpadkov, kar pa bo na podlagi ugotovitev že izvedenega javnega naročila za okoli tri milijone evrov dražje. Glede na noveliran terminski plan je predvidena dokončna predelava do konca poletja 2021, seveda ob pogoju, da bodo za predelavo pridobljena vsa dovoljenja in soglasja v začetku 2020.
Arso dvomi o neoporečnosti rešitev
Preden bodo pridobili gradbeno dovoljenje, morajo natančno vedeti, kam bo iz odpadkov pridobljeni gradbeni izdelek šel. Še drugače: z nekom, ki bo izdelek vzel, morajo podpisati pogodbo in zadeva, vredna 2,9 milijona evrov, bo stekla. In to je glavni razlog, da se trenutno tako zelo zapleta. Premogovnik Velenje, ki mora zapolnjevati deponijo med jezeroma, je sicer pred letom dni celo z razpisom iskal primerne kandidate. Edini pogoj je bil, da ima izdelek certifikat STS ali okoljevarstveno dovoljenje. A sedaj so na Arsu pomislili, kako bo to vplivalo na kvaliteto vode v jezerih. "Dokazujemo jim, da se iz izdelka nič ne izlužuje. Naš gradbeni izdelek je celo zmrzlinsko obstojen, a pri njih naletimo na gluha ušesa."
"Stališče Premogovnika Velenje, vključno z njegovim vodstvom, je, da zemljin, ki so okoljske sporne oziroma nimajo okoljevarstvenega dovoljenja in slovenskega tehničnega soglasja, predvsem pa zemljin z degradiranih območij, kot je na primer z območja Cinkarne Celje, in ki so obremenjene s težkimi kovinami, nikakor ne bomo vgrajevali v področje sanacije ugreznin. Če bodo ponudniki pridobili dokument (STS oziroma OVD), s katerega je nedvoumno razvidno, da niso okoljsko sporni, da je material primeren za sanacijo rudniških ugreznin (kemijsko in mehansko), bomo take materiale vgradili v to področje," pa sporočajo iz Premogovnika Velenje.
O prvem navozu niso opazili poslabšanja vode
To sicer ne bi bila prva celjska zemlja, ki bi končala v deponiji med jezeroma. Pred dvema letoma so na pregrado nelegalno navozili vso izkopano zemljo, nastalo pri sanaciji vrtca Hudinja, tudi tisto, ki je bila nevaren odpadek, smo izvedeli iz zanesljivih virov. A okoljski inštitut Erico, ki ga je takrat vodil sedanji direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec, v pridobljenih vzorcih vode ni opazil, da bi se zaradi navoza zemljine kakovost kopalne vode poslabšala. Glede na to, da sedaj sanirajo še dva celjska vrtca, zemljino pa deponirajo v kamnolomu pri Andražu, in da je predstavnik Premogovnika Velenje na izredni seji v Šoštanju sam dejal, da za zapolnitev že skrb zbujajoče pregrade med jezeroma računajo tudi na material iz omenjenega kamnoloma, ni rečeno, da še kakšna celjska zemlja ne bo, sicer skrita pred javnostjo, pripeljana tja.
