Celjski okoljski problemi kot kupi sramote

Zgodba, ki v Celju po treh letih še vedno ni dobila epiloga, je reševanje s folijo prekritih in z odsluženimi gumami obteženih kupov kontaminirane zemljine na območju stare cinkarne. Naj primer opisane začasne rešitve ne zavede - ne gre za neko domačo rešitev kakšnega "hrabrega" posameznika, ki se kljub že davno znanim opozorilom, da gre za kontaminirano zemljino, ni oziral na to, po kakšni zemlji koplje (bili so sicer v preteklosti tudi že takšni primeri). Gre za državni in s strani Evropske unije sofinanciran projekt nadgradnje železniške proge Zidani Most-Celje. Še drugače, gre za primer, kjer država sama sebi meče polena pod noge. Drugače tega že štiri leta trajajočega primera sanacije odkopane zemljine človek skorajda ne more označiti.

Zapletom ni videti konca

Spomnimo, Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), ki vodi projekt nadgradnje železniške proge, je pred tremi leti izbrala podjetje, ki bo v njenem imenu odpadek predelalo v nenevaren gradbeni material. Izbrali so šentjursko podjetje Stonex, ki je pred tem na območju stare cinkarne že saniralo manjše kupe, ki so nastali pri izgradnji kanalizacije; sanacijo je takrat zavoljo grožnje evropske komisije morala plačati investitorica gradnje kanalizacije, to je Mestna občina Celje. Kmalu zatem je Stonex na zemljišče stare cinkarne že pripeljalo vso potrebno opremo; videti je bilo, da se bo sanacija zdaj zdaj začela.

A začeli so se zgolj zapleti. Od tega, kam bodo odložili predelano zemljino (v igri je bila tudi pregrada med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom) do tega, do kdaj so po inšpektorskem opozorilu dolžni stanje sanirati (ta rok se je, mimogrede, iztekel septembra lani). Največ težav pa je bilo in očitno še je s samim pridobivanjem ustrezne dokumentacije za predelavo odpadka, saj se je v vmesnem času - torej od časa, ko so sanirali kupe za celjsko občino, do časa, ko bi morali sanirati odpadke zaradi gradnje železniške proge - zakonodaja spremenila, so dolgo časa pojasnjevali vpleteni. Sredi minulega leta so v Stonexu že sklepali, da so tik pred tem, da vendarle začnejo sanacijo, a stanje na terenu je še vedno povsem enako, kot je bilo pred skoraj štirimi leti. Ogromni kupi, prekriti s folijo in obteženi z gumami.

Pingpong državnih institucij

"Obrnite se na Agencijo RS za okolje in ministrstvo za infrastrukturo. Jaz lahko rečem le, da se s tem zelo intenzivno ukvarjamo že tri leta. Približno toliko časa nam tam stoji naša oprema za predelavo. Če bi bilo odvisno od nas, bi bile stvari že narejene," na vprašanje, kje se je vnovič zataknilo, odgovarja direktor Stonexa Marjan Urleb.

"Sanacija zemljin se na terenu ni začela, ker izvajalcu še ni uspelo pridobiti vseh potrebnih soglasij in dovoljenj za predelavo in vgradnjo kompozita," pa odgovarjajo na DRSI. "Tekom postopka pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja je ARSO zaradi nejasnosti implementacije takrat veljavne uredbe o odpadkih začasno ustavil postopke pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za nove gradbene izvode. 25. septembra 2020 je bila sprejeta uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o odpadkih. Na tej podlagi je bila s strani izvajalca dne 6. oktobra 2020 podana nova vloga za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja, katerega sestavni del je tudi okoljevarstveno soglasje. Odgovora od ARSO še niso prejeli," so še pojasnili na DRSI. Pri Agenciji za okolje (ARSO) pa so razloge za predolgo trajajoč postopek sanacije opisali takole: "Prvo zaprosilo za mnenje v integralnem postopku za Stonex je od ministrstva za okolje ARSO prejel 17. junija 2019. Vključno do izdaje tretjega mnenja s strani ARSO, 3. marca 2020, nosilec nameravanega posega ni izkazal, da nameravani poseg ne bo imel škodljivih vplivov na okolje. ARSO je 3. novembra 2020 prejel s strani MOP zaprosilo za izdajo mnenja v novem integralnem postopku. Postopek je v teku, zato ga ne moremo vsebinsko komentirati."

Videti je, da zgodba reševanja sramotnih kupov ni kaj bližje koncu, kot je bila pred štirimi leti. Spodbudne pri vsem tem so za zdaj le neuradne informacije, da bo prej kot do predelave "zgolj" kupov prišlo do celotne sanacije 17 hektarjev velikega območja stare cinkarne, kar bi dejansko bilo bolj smiselno. Po drugi strani pa je Mestna občina Celje, ki je pred leti po brezplačnem prenosu zemljišča s strani Cinkarne Celje postala lastnica stare cinkarne, že precej neučakana. Sedaj namreč razmišlja o tem, da bi zemljišče prodala naprej. Kot pojasnjujejo, sanacije namreč sama lokalna skupnost finančno ne more izpeljati, zato pripravljajo različne scenarije. "V pripravi le-teh preučujemo tudi možne finančne vire, ki bodo lahko tako državni kot lokalni ali zasebni. V primeru zasebnih finančnih virov bi lahko bila ena od možnosti tudi prodaja zemljišča z zavezo kupca, da sanira kupljeno zemljišče," opisujejo.

Prvo "preverbo" interesa med zasebniki so že naredili - v načrt razpolaganja z nepremičninami so umestili dva kompleksa zemljišč z območja stare cinkarne v skupni izmeri štiri hektarje. Pred leti so del zemljišč za namen parkirišč dali v najem podjetju VOC. Ali so zainteresirani tudi za odkup, smo jih vprašali, a nam na naše vprašanje niso odgovorili.