Rozmari Petek
V zadnjem letu, ko je Celje preplavila novica o izjemno dobro ohranjenih freskah iz prvega stoletja našega štetja, najdenih ob obnovi tlakov na Muzejskem trgu, so Celjani skoraj že pozabili na izjemne najdbe, ki so jih arheologi odkrili dobrih pet let prej pri obnovi tlakov na Glavnem trgu v Celju. A ne vsi. Posamezniki, ki spremljajo, kako kulturno dediščino prezentirajo v Evropi, so ob ogledu rešitve, ki jo je za najdbe na Glavnem trgu našlo Celje, dobili idejo, da bi tri leta star projekt lahko prijavili na eminenten razpisu Europe Nostre, vodilne evropske organizacije na področju kulturne dediščine. V tem tednu je organizacija razglasila, da je Celje med 25 prejemniki nagrade in s tem prvi slovenski prejemnik te nagrade na področju konservatorstva. Celjani so namreč našli izjemno rešitev za najdbe – velik mozaik, freske, del rimske vile in srednjeveške hiše s kletjo so ohranili na mestu samem tako, da so nanje postavili objekt, vanj pa umestili Turistično-informacijski center. S steklenimi stenami so obenem omogočili, da si del arheoloških najdb lahko ogleda že vsak mimoidoči.
Pričakovali malo, dobili ogromno
Približno 500 tisoč evrov vreden paviljon za prezentacijo arheologije, ki ga je skoraj v celoti iz lastnih virov financirala celjska občina, je sicer nastal naključno. "Pri odločitvi za prenovo mestnega jedra smo sicer pričakovali, da bomo naleteli na arheološke ostanke srednjeveške in antične Celeie, a vendar nihče ni pričakoval, da bomo našli tako bogate najdbe," opisuje direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman. "A že ko smo prvič zakopali, smo odkrili hipokavst, kasneje mozaike. Najdbe sicer v Celju niso redke, a na tako dobro ohranjene, kot smo jih odkrili takrat, že dolgo nismo naleteli," še izpostavlja Rozman.
Našli Friderikovo klet
Dr. Jure Krajšek in Stane Rozman iz Pokrajinskega muzeja Celje izpostavita tudi, da so pravzaprav pri gradnji temelja naleteli še na puško, ki daje snovno podlago razlagi o načrtnem oboroževanju Celja. "Izpostavil bi tudi ostanke mestne hiše, z njo smo namreč dobili klet mestne hiše. Tisto klet, ki jo je po pisnih virih Friderik II. podari mestu od podelitvi mestnih pravic. V njej smo našli orožje, ki nam govori zgodbo o začetkih osamosvojitve mesta Celje. Trenutek, ko mesto izgubi močne zaveznike, torej z izumrtjem Celjskih grofov, mesto izgubi zaščito in mora začeti skrbeti za svojo. Tudi takšne zgodbe smo torej dobili v teh ostalinah," izpostavi Krajšek.
Potrebna bo strategija urejanja najdb
Zanimiva pri paviljonu je tudi njegova zasnova. "Vesel sem, da smo se odločili za sodobno interpretacijo, ki poudarja vsebino. Da smo se odločili za to transparentnost. Želeli smo, da se dvigne nivo dojemanja kulturne dediščine, da se dediščina razkazuje vsem, tudi tistim, ki gredo le naključno mimo in ne bi sicer nikoli zašli vanjo," opisuje arhitekt Nande Korpnik, ki je objekt zasnoval. "Pogoji temeljenja so bili zelo težki. Predpisali so nam le štiri točke, kjer lahko temeljimo, in vse so bile na precej neugodnih mestih. Je pa zato nastala zelo zanimiva, malce nenavadna konstrukcija."
