Celjski viseči most dobil soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine

Še dobro leto dni je do naslednjih lokalnih volitev, v Celju pa vsaj na zunaj še ni videti, da bi se predvolilna obljuba celjskega župana Bojana Šrota o visečem mostu bližala uresničitvi. Uradno je namreč o tej temi vse tiho, dejansko pa se, kot opisujejo na Mestni občini Celje (MOC), stvari intenzivno dogajajo. "Za projekt Turistična brv izdelujemo projektno dokumentacijo. Pridobili smo še zadnje pozitivno mnenje celjske območne enote Zavoda za kulturno dediščino Slovenije (ZVKDS). Pripravili smo tudi dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Trenutno uspešno urejamo lastniška razmerja zemljišč na tem območju, predvsem za potrebe izvedbe dostopnih poti do brvi, kjer je sicer MOC že pretežni lastnik. Predvidevamo, da bomo na Upravno enoto Celje vložili vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja v dveh mesecih," so nam pred kratkim pojasnili na občini.

ZVKDS podal pogoje

Ideja, ki je dvignila veliko prahu, tako ni obtičala v predalu, kot so nekateri medtem že sklepali. Še vedno pa ni čisto jasno, kakšni bodo viri financiranja izgradnje. Kot je že pred časom za naš časnik dejal župan, največ stavi na javno-zasebno partnerstvo, in sicer v obliki, da bi posebej za most ustanovili gospodarsko družbo, v katero bi občina vložila vrednost zemljišča in izdelave dokumentacije, dodatno pa naj bi vanjo donirala družbeno odgovorna podjetja v Celju. Ob tem bi se dogovorili, da se vsaj polovica dobička namenja za razvoj občine. Računajo pa seveda tudi na možnost kandidiranja na razpisih.

Očitno pa vsaj nekaj ni več vprašanje. Del občanov je namreč ugibal, da ZVKDS za tak poseg, ki bo okrnil pogled predvsem na celjski Stari grad, ne bo dal soglasja. A ga je dal. Vendar pod določenimi pogoji, pojasnjujejo. "Pobočji Miklavškega in Grajskega hriba, kjer je načrtovano vpetje brvi, sta varovani kot vplivni območji spomenikov cerkve sv. Miklavža in Celjskega gradu. Miklavški hrib je varovan tudi kot del arheološkega kulturnega spomenika Celje. Vplivna območja so določena z zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika.

V njih pristojna kulturovarstvena služba postavlja pogoje, pod katerimi je določen poseg možen, ter določa način delovanja obstoječim rabam s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja spomenikov," uvodoma pojasnjujejo. "Kulturovarstveni pogoji so bili napisani na podlagi teh varstvenih režimov, ki izvedbo projekta omogočajo na način, da se krajinska slika pobočij, njihov relief in rastje varujejo v največji meri, tako da bo vizualni vpliv na cerkev in grad ter na splošno mestno veduto čim manjši. Ob vseh posegih v zemeljske plasti je treba izvesti tudi predhodne arheološke raziskave."

Nižji od predvidenega

Na podlagi opisanega so podali soglasje k nekoliko spremenjeni ideji. "Z upoštevanjem pogojev in omilitvenih ukrepov bo načrtovana brv, spuščena na dobri polovici višine obeh hribov, prostorsko ustrezneje umeščena v prostor, kot je bila prvotno zasnovana v idejni dokumentaciji in bo tako manj krnila veduto na oba spomenika. Zahtevali smo namreč takšno umestitev in oblikovanje podpornih objektov brvi ter ploščadi, ki bodo imeli najmanjši možni vpliv na obstoječe stanje pobočij: minimalni (tehnično še sprejemljiv) vkop v brežino, nevpadljivo oblikovanje fasade objektov, uporabo naravnih materialov, intenzivno zasaditev grmovnic in dreves. Z usklajevanjem pri iskanju najbolj optimalnih tras dostopnih poti je bila na Grajskem hribu izbrana varianta, ki ne posega v grajski kompleks, hkrati pa se s parkirišča usmeri zahodno ob pogozdenem robu v smeri vstopne točke visečega mostu. S tem in z načrtovanjem minimalne širine ceste ter podpornih konstrukcij z intenzivno zazelenitvijo se v največji možni meri ohranjajo neokrnjeni pogledi na grajski kompleks iz južne in zahodne strani. Podobno je na Miklavškem hribu, kjer bo z upoštevanjem gradnje dostopne poti po točno določenih sekcijah ter popisom in nadomestnimi zasaditvami dreves možno obstoječi relief z drevnino ohraniti v največji možni meri."

Pri vprašanju, kako sami ocenjujejo projekt, ki deli mnenja občanov, so bili nekoliko zadržani. "Ali projekt tvorno prispeva k mestni podobi, žal ni več stvar oziroma predmet varstva kulturne dediščine, ampak odraža splošen odnos do skupne kulturne dediščine in izraža vizijo lokalne skupnosti za razvoj mesta, ki pa jo seveda lahko predstavi in zagovarja zgolj lokalna skupnost, ne pa državna služba za varstvo kulturne dediščine. ZVKDS OE Celje pa ob tem iskreno upa, da bo načrtovana peš povezava starega mestnega jedra, mestnega parka, Heraklejevega svetišča, cerkve sv. Miklavža in Celjskega gradu postala tako fizična kot vsebinska povezava med kulturnimi spomeniki in bo posledično pripomogla k njihovi ureditvi, upravljanju, rednemu vzdrževanju in prenovi ter prezentaciji."