Rozmari Petek
Pred štirimi leti se je Bojan Šrot ob ponovni izvolitvi moral ukvarjati s pogoriščem Rakušovega mlina in o tem, ali ga obnoviti ali porušiti do tal. Izbral je slednjo verzijo. Tokrat je celjsko javnost kmalu po volitvah šokiral prekopani travnik na območju stare cinkarne. Območju, ki je v lasti celjske občine in v najemu podjetja Voc. Župana ni med šokiranimi, saj se mu zdi, da je področje sedaj videti celo lepše. "Počistili so gradbene odpadke in drugo, kar je bilo navoženo." Na vprašanje, čemu so zemljišče dali v najem in koliko je najemnina, odgovarja: "Jaz mislim, da je to gospodarno ravnanje. Občina mora s svojim premoženjem ravnati gospodarno, ga aktivirati. Najemnino izračunajo cenilci, je takšna kot za druga zemljišča. Koliko znaša, iz glave ne vem."
Nova imenovanja še pridejo
Letos je Celje po mnogih letih dobilo tudi podžupanjo, ki bo svoje delo opravljala poklicno. To nalogo je zaupal diplomirani politologinji in sociologinji Bredi Arnšek, novinki v politiki, ki je bila do sedaj na I. gimnaziji v Celju zaposlena kot tajnica. Na vprašanje, kako ima sedaj mesto poklicno podžupanjo in še vedno nepoklicnega župana, pa odgovarja: "To je super kombinacija. Župan je že navajen biti nepoklicni, je pa zato profesionalen. Za podžupanjo pa mislim, da bo odlično opravljala to funkcijo, da je talentirana za to delo." Namerava še popolniti kadrovsko strukturo? "Seveda, saj smo šele začeli nov mandat."
Za 25 milijonov evrov bogatejši proračun
Sicer pa so v dneh pred volitvami in po njih iz občine prihajale same spodbudne novice o projektih, ki so tik pred realizacijo. Tako je občina dobila odobrena sofinancerska sredstva za izgradnjo nekaterih kolesarskih poti, obnove fasad, ureditev Generatorja v nekdanjih zgornjih prostorih veleblagovnice T, v katerem bo poleg podjetniškega inkubatorja zaživel tudi zabavno-tehnološki park. "Če so bila pretekli časi bolj bitka za ranjence, glede na to, da so bile občine slabo financirane in da evropska sredstva niso bila operativna, se obetajo lepši časi. Že od volitev smo prejeli sklepe za sofinanciranje projektov v višini 4,3 milijona evrov. Od takrat do danes še nekaj dodatnih, tako da bomo uresničili ideje, za katere se pripravljamo več let."
Knežji dvorec še čaka
Bojan Šrot upa, da bodo v prihajajočih letih na voljo tudi razpisi, s katerimi bodo lahko dokončali obnovo Knežjega dvorca. "Dokumentacija je pripravljena že tri ali štiri leta. Žal v tej perspektivi država ni med prednostne naloge uvrstila ohranjanje kulturne dediščine, kar je nesmiselno, saj smo z državo več kot v 90 odstotkih lastniki kulturne dediščine, pa za to ni nobenih evropskih sredstev. Ocenili smo, da za Knežji dvorec potrebujemo med 6 in 7 milijoni evrov, da dokončamo še zadnjo fazo in da bo dvorec zasijal v vsej veličini," opiše Šrot.
