Delo na Celjskem je, a kaj, ko delavcev ni mogoče dobiti

Reklamni oglasi, jumbo plakati, na vse mogoče načine podjetja v širši regiji iščejo delovno silo. Mnogi jo najdejo v državah na ozemlju nekdanje Jugoslavije, a tudi od tam je delovne sile vse manj – konkurenca jim je namreč cela Evropa, ki se prav tako kot Slovenija ubada s pomanjkanjem delovne sile in ki lahko ponudi višje plače in boljše razmere. To je razlog, da tudi veliko Slovencev delo sprejme v tujini. "Če pri nas za več dela prejmeš enkrat manj, potem ne razmišljaš dolgo kaj sprejeti," razlaga sogovornica iz Celja, ki kot medicinska sestra že dve leti dela v avstrijskem domu upokojencev. Tam bo, vse dokler se ne odloči za družino, doda. Podobno razmišljajo nekateri vozniki, zaposleni pri podjetniku Petru Pišku. Kot pravi Pišek, so nekaj let delali pri njem, dobro so se razumeli. Ko so prihranili dovolj, da so si doma postavili hiše, so se vrnili tja. "V Bosni in Makedoniji sploh ne dobimo več kadra. Slovenija je odskočna deska za kapitalsko močnejše države," je dodal.

Ni dovolj, da ponudijo le delo

Od kod sedaj jemati delovno silo? Z zavoda za zaposlovanje? Kot je povedala vodja celjske območne enote zavoda za zaposlovanje Dubravka Milovanović, je od vseh tam prijavljenih le tretjina sposobnih za delo. Glede na to, da je trenutno povpraševanje po delavcih največje v zadnjih 15 letih, je vprašanje, ali imajo ti resen namen poprijeti za delo. "Na politiki je, da poskrbi, da bo socialna politika bolj ustrezna, ker vemo, da je razlika med denarno socialno pomočjo in minimalno plačo precej majhna. Kot tudi, da poskrbijo za politiko migracij in integracije, ker brez uvoza delovne sile zagotovo ne bo šlo. Morate poskrbeti, da bodo tuji delavci tukaj lahko živeli kot ljudje, da jim pomagate zagotoviti kakovostno bivanje. Potem bodo ostali," je podjetnikom, ki so minuli teden na celjski obrtno-podjetniški zbornici debatirali na temo kadrov, dejala direktorica zavoda.

Med povabljenimi je bila tudi državna sekretarka z ministrstva za delo Mateja Ribič, ki je dejala, da želi Evropska unija poenostaviti prehode za vso delovno silo, ne le za visokokvalificirane kadre. "Določene države imajo sklenjene razne sporazume s tretjimi državami, predvsem azijskimi, in poročajo o dobrih praksah. A pred tem je treba že v matični državi izobraziti delovno silo, da ji že tam ponudimo učenje slovenskega jezika, da se lažje integrira v naše okolje. Ni dovolj, da ponudimo le delo, temveč da si prizadevamo tudi za integracijo," je poudarila. "Ne delim tega navdušenja o meddržavnih sporazumih o uvozu delovne sile," je komentiral celjski župan Bojan Šrot in opozoril na težavo z izplačili otroških dodatkov in drugih socialnih transferjev. "V zelo kratkem času se je s tisoč priseljencev z albanskega govornega območja ta številka povzpela na devet tisoč. Če smo na eni strani rešili problem pomanjkanja delovne sile, smo na drugi ustvarili vrsto problemov, ki pridejo z družinami." Večji del teh pa pade na ramena lokalnih skupnosti. "Treba se je zavedati, da Slovenije ni možno primerjati z Italijo, Nemčijo in drugimi velikimi državami. Manjše ko je okolje, težje sprejme tujca. Saj veste, da se v Sloveniji lahko v neko majhno občino priženiš, dobiš tam status skoraj domačina, a če se ločiš, se lahko kar preseliš, saj nihče več s tabo ne bo hotel niti špricarja spiti."

Kadrovske službe ne poznajo svojih zaposlenih

Izpostavil je, da bi se bilo treba začeti pogovarjati ne le o tem, kako do več delavcev, "temveč tudi o tem, kako povečati dodano vrednost na zaposlenega". "Opažamo, da podjetja, zlasti srednja, nimajo dobro razdelane kadrovske politike. Delujejo po navdihu," pa je opozorila Milovanovićeva, ki opaža še, da kadrovske službe pogosto ne znajo ravnati z različnimi generacijami zaposlenih, zlasti s starejšimi. "Evropska komisija nas je malo okarala, da odpuščamo starejše, na drugi strani pa tarnamo, da nimamo delovne sile." Opozorila je, da bo ravno zaradi pomanjkanja delovne sile treba več delati z notranjim kadrom.

"Opazili smo, da kadrovske službe ne poznajo svojih zaposlenih, ne motivirajo jih, se z njimi ne ukvarjajo. To je problem kapitalističnih vrednot, ki so se naselile v vse nas in v podjetja. Manjkajo kadrovske štipendije, prakse, počitniško delo, iz tega se da zgraditi kadre, ki bodo potem prišli delat v podjetje." Kot ob vsaki debati o deficitarnem kadru je več sogovornikov opozorilo tudi na potrebo po prenovi šolskega sistema. A, kot je optimistično dejala ravnateljica Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Simona Črep, njihova šola zadnja leta poka po šivih. Povečalo se je zanimanje za deficitarne poklice, predvsem pa k njim prihajajo bolj motivirani učenci z boljšim uspehom in te najuspešnejši delodajalci razgrabijo.