Kraj z magnezijevimi vrelci, ki običajno privabljajo predvsem rusko govoreče turiste, skriva prav poseben zaklad. Pred leti se je namreč v turistični biser zaljubil švicarski turist in strastni zbiratelj Kurt Müller in med letoma 1985 in 1995 tedanjemu Zdravilišču Rogaška postopoma podaril zbirke grafičnih listov, ki datirajo v čas med 16. in 19. stoletjem. Zdravilišče Rogaška, pod katero so tedaj sodili vsi hoteli, se je zavedalo dane vrednosti okoli 40 tisoč listin, zato je posebej zanje uredilo Muzej grafične umetnosti, nad katerim je deset let bdela Erna Ferjanič. "Kaj vse zajemajo grafike, je težko opisati z zgolj nekaj stavki. Rečem lahko, da zajemajo vsa področja našega življenja, od vedut evropskih mest, dunajske in pariške mode, živali, rastlin, skratka vse," opisuje Ferjaničeva, ki jo še danes zaboli srce, ko pomisli, da zbirki ne more sama nič pomagati.
Po razkosanju zdravilišča (po osamosvojitvi so hoteli dobili različne lastnike) je zbirka samevala, dokler je leta 2012 občina ni preselila v tedaj zgrajeni Anin dvor in razstavila vsaj tiste grafike, ki prikazujejo Rogaško Slatino; vse ostale čepijo v predalih. Po pripovedovanjih posameznikov so nekatere v vsem tem času dobile celo noge in odromale v privatne zbirateljske zbirke.
Poziv ministrstvu in občini
Kmalu pa se lahko zgodi, da bo celotna zbirka šla v zasebne roke. Ostanek nekoč celovitega zdravilišča, del katerega so tudi grafične listine, stečajna upraviteljica Alenka Gril prodaja; za zbirko pričakuje 3,5 milijona evrov, kolikor znaša povprečje v preteklosti narejenih cenitev. Tega so se v svetniški skupini SD ustrašili in se na javnost obrnili z javnim pozivom. Sicer se prav dobro zavedajo, da občina denarja za tak nakup nima, upajo pa, da bo občina skupaj z ministrstvom za kulturo zagotovila sredstva za dokončen popis celotne zbirke, saj bi jo tako lahko razglasili ne le kot spomenik lokalnega pomena, temveč tudi državnega. Je pa težava, da že popis zbirke terja velika finančna sredstva; ta so ocenjena na 50 tisoč evrov.
"Mi smo svoj del obveznosti izpolnili že leta 2004, in to je, da smo poskrbeli za razstavni prostor in vzdrževanje zbirke," pravi slatinski župan Branko Kidrič. Dodaja, da je že takrat padel predlog, da bi zbirko odkupilo ministrstvo za kulturo, a je pri tem takrat tudi ostalo. "Zbirka je zelo dragocena. Med njimi so takšne grafike, ki se jih gotovo ne bi branili niti Narodni muzej in druge institucije. Zato bi morali dvigniti raven zaščite kulturnega spomenika lokalnega v državni pomen in ga morebiti dati v upravljanje Pokrajinskemu muzeju Celje," dodaja Vesna Zagoda Peperko, ki se je v imenu svetniške skupine SD najbolj zavzela za reševanje zbirke.
Ministrstvo ni več zainteresirano
"Dražba še ni razpisana, bo pa v prihodnjih dneh. Pričakujem, da bo potekala junija. O tem bom obvestila tako občino, ki ima predkupno pravico, kot ministrstvo za kulturo, ki je že leta 2008 podpisalo pismo o nameri nakupa zbirke. Ker je tudi danes isti minister, menim, da se bo primerna rešitev našla, saj je obenem ločitveni upnik DUTB, torej posredno spet država," ocenjuje Alenka Gril. Sicer je o tem, da namerava zbirko dati na dražbo marca letos že obvestila ministrstvo za kulturo, a odziva ni bilo, dodaja. Zakaj ne, so nam pojasnili na ministrstvu.
Svetniška skupina SD upa, da bodo z javnim pozivom spremenili usodo zbirke
"Vse od prve donacije in ustanovitve Grafičnega muzeja v Rogaški Slatini grafični listi niso bili primerno evidentirani in kategorizirani, večina gradiva ni bila in ni razvrščena ter je brez vsake dokumentacije. Po opravljenem poročilu Grafičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije in Narodne galerije iz leta 2015 o stanju in pomenu grafične zbirke v nekdanjem Muzeju grafične umetnosti Rogaška Slatina je ministrstvo za kulturo odstopilo od interesa za morebiten odkup celotne grafične zbirke. Nakup zbirke bi bil mogoč ob popolni dokumentaciji v skladu z mednarodno sprejetimi standardi za področje muzejske dokumentacije in veljavno zakonodajo," pravijo na ministrstvu.
Ob tem poudarjajo, da je zaradi velikega števila samih listov, stalnega pomanjkanja sredstev za dokumentiranje, nestrokovne oskrbe zbirka tik pred nadaljnjim propadanjem. "Pomen zbirke temelji zgolj na njenem obsegu, ki ji lahko omogoča samostojno življenje, seveda le in zgolj ob strokovni oskrbi," so še obrazložili in dodali, da je zbirka kot kulturnozgodovinski spomenik vezana le z mestom donacije.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
