Dopolnitev mnenja o sosežigu v Šoštanju: Nesporno poslabšanje okolja

Ob izteku minulega leta je bilo v Šoštanju vroče. Šoštanjska občina je takrat prejela naročeno mnenje direktorice celjskega Inštituta za okolje in prostor doc. dr. Cvetke Ribarič Lasnik, v katerem je ugotavljala, da bo sosežig negativno vplival na okolje in zdravje Šoštanjčanov. Že takrat je napisala, da so vrednosti težkih kovin pri sosežigu predelanih odpadkov (SRF) večje, kot so sedaj, ko kurijo le z lignitom. "Problem predstavljajo težke kovine, ki se v okolju nalagajo in prehajajo v ljudi preko hrane, vdihavanja in kože ter se nalagajo v različne organe in povzročajo obolenja. Imenujemo jih tudi tihi ubijalci na dolgi rok. Za elemente, ki so prisotni v SRF (kadmij, arzen, nikelj, svinec) v večjih koncentracijah kot v lignitu, ne obstaja spodnja meja toksičnosti. So rakotvorni, mutageni in teratogeni (nepravilnosti pri razvoju zarodka, op. p.)," je takrat opozorila. Direktor Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) Mitja Tašler in prvi mož HSE Viktor Vračar sta se po nekajdnevnem premisleku ostro odzvala in se s pismom svetnikom in medijem odzvala na mnenje strokovnjakinje, češ da je zgolj navajala zaključke študije Univerze v Leobnu, ki se je nanašala le na sosežig v bloku 5, ki pa ni več aktualen, namesto da bi temeljila na poročilu o vplivih na okolje (PVO), ki da je edini relevanten dokument. "Strokovna recenzija bi morala vsebovati konkretne metodologije in izračune," sta bila kritična.

Več kovin v SRF, več kovin v zemlji in zraku

Njune ostre besede so vplivale tudi na občino, ki je nato v enakem tonu od strokovnjakinje zahtevala dopolnitev tako imenovane recenzije in konkretne izračune, za koliko se bo v primeru sosežiga poslabšala kakovost zraka, tal, stabilizata, ki pregrajuje Velenjsko in Šoštanjsko jezero, ter za koliko se bodo zmanjšali izpusti ogljikovega dioksida. Ribarič Lasnikova jim je zato v tem tednu oddala svojo dopolnitev z zelo konkretnimi izračuni, ki so temeljili ravno na podatkih, ki jih vsebuje PVO. Natančneje, uporabila je podatke iz študije, ki sta jo za izdelovalca PVO za primer sosežiga v bloku 6 izdelala dr. Filip Kokalj in dr. Niko Samec. Iz izračunov, ki sta jih ta strokovnjaka opravila, je jasno razvidno, da bo do povišanih koncentracij težkih kovin tako v zraku in posledično zemlji ter sadri, s katero zapolnjujejo pregrado med jezeroma, prišlo. Od skupno 16 toksičnih elementov v primeru sosežiga​ pri le treh ne pride do povišanih koncentracij v primerjavi s sežigom zgolj lignita, opisuje. "Odstotek vseh kovin v suhih dimnih plinih na dimniku bloka 6 je večji za 15,13 odstotka pri sosežigu lignita in SRF v primerjavi s samim lignitom. Končna destinacija težkih kovin, ki pridejo z dimnimi plini v okolje (v plinasti obliki ali vezani na trdne delce), so v glavnem tla. Posledično lahko pričakujemo tudi povečanje težkih kovin v tleh," opisuje dr. Ribarič Lasnikova. Enako velja za pepel in sadro. Gorivo SRF namreč v primerjavi s samim lignitom vsebuje za 429 odstotkov več arzena, za 429 odstotkov več kadmija, za kar 14.500 odstotkov več bakra, za 471 odstotkov več živega srebra, za 5794 odstotkov več svinca … "Prav tako so enormno povečane vsebnosti klora v primerjavi z uporabo samo lignita," dodaja. Kakšen vpliv bi to imelo na vodo v jezerih, je težko reči, dodaja, saj je to odvisno od mnogih predvidljivih in nepredvidljivih dejavnikov v okolju. "Dejanski vpliv se bo lahko ocenjeval z meritvami na terenu oziroma monitoringom."

Manj bo le ogljikovega dioksida

Drži pa, da se v primeru sosežiga emisija ogljikovega dioksida zmanjša, nadaljuje. Na letnem nivoju naj bi znižanje emisij ogljikovega dioksida znašalo okoli 200 tisoč ton. Po drugi strani pa se bodo količine ogljikovega dioksida povišale zaradi prevozov goriva iz odpadkov v dolino. "Koliko se bo povečala emisija ogljikovega dioksida zaradi dovoza SRF v TEŠ, dejansko ni možno izračunati, saj investitor ni posredoval podatka, kdo bo dobavitelj SRF trdnega goriva. Prav tako ga v PVO ni zaslediti," na konkretno vprašanje še odgovarja znanstvenica. In nato zaključi: "Izhodišče je bilo, da mora sosežig odpadkov zagotoviti enak ali nižji nivo vpliva na okolje, kot je le-ta pri uporabi izključno lignita. Vendar pa koncentracije težkih kovin (toksičnih elementov) in klora v SRF trdnem gorivu, suhih dimnih plinih na dimniku bloka 6 in koncentracije toksičnih elementov v pepelu, letečem pepelu in sadri v primerjavi z uporabo samo lignita kažejo nasprotno. Manjše vrednosti so za le tri elemente od 16."

Dilema svetnikov: komu prisluhniti

Izračuni Ribarič Lasnikove torej temeljijo na izračunih, ki so temelj za izdelavo PVO, ki je osnova za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Kako je mogoče, da potem izdelovalca poročila o vplivih na okolje, Elektroinštitut Milan Vidmar in velenjski Eurofins Erico, težkih kovin nista izpostavila kot problematičnih, temveč sta vse te vplive označila kot nebistvene? Razlog je v tem, je razbrati iz PVO, da so tudi povečane koncentracije težkih kovin v primeru sosežiga še vedno v zakonsko dovoljenih mejah. Obenem je kristalno jasno, da bo do poslabšanja okolja vendarle prišlo. Kako bodo ta dejstva vplivala na odločitev šoštanjskih svetnikov, bo znano prihodnjo sredo, ko bo ta dilema osrednja točka dnevnega reda občinske seje. V TEŠ so za zdaj o dopolnjeni recenziji dejali le, da jo skupaj s strokovnimi pripravljavci PVO skrbno analizirajo, pojasnila pa bodo dali na omenjeni seji.