Rozmari Petek
Kako lahko v 21. stoletju sploh še kdo živi brez pitne vode, smo se februarja v upanju, da bo kdo pomagal, spraševali v Večeru, ko smo opisovali stisko takrat še petčlanske družine z dvema mladoletnima otrokoma iz praktično centra Celja. Devet mesecev kasneje je slika skorajda identična, le s to izjemo, da so jim gasilci pripeljali cisterno z vodo. Sedaj se z njo lahko vsaj umivajo (vodo za pitje morajo še zmeraj kupovati v plastenkah in tudi vodo, ki jo pripeljejo gasilci, plačajo). Babica je žal medtem umrla, štiričlanska družina pa se tlači v majhnem pomožnem lesenem objektu, ki uradno nima gradbenega dovoljenja za bivanje, zato ji je inšpektor - ta je poleg socialne delavke edini, ki je "našel" pot do njih - odredil pridobitev gradbenega dovoljenja ali izselitev in plačilo globe.
Družini so ponudili bivalno enoto
Še prej jih lahko doleti odklop elektrike. Sorodnik, s katerim so v sporu, bo objekt, v katerem je družina prej bivala in iz katerega si je napeljala elektriko, porušil. To pomeni, da bo družina, ki se v mrzlih dneh greje predvsem z grelnikom na elektriko, na mrzlem. "Za nas prihaja novo obdobje, ki bo še slabše. Pa župan tega niti ne pride pogledat. A če bi to videl, sem prepričana, da bi bilo drugače. Večkrat sem že klicala njegovo tajnico in sem se želela naročiti pri njem, a mi vedno rečejo, da je zelo zaseden in da ne vedo, kdaj bi se lahko tam oglasila," razlaga M. M. (imena predvsem zaradi otroka, ki bi lahko bil zaradi tega stigmatiziran, ne izpostavljamo). Celjski župan Bojan Šrot problematiko sicer pozna, a kot jim je v zadnjem pismu decembra lani pojasnjeval, se morajo obrniti na družbo Nepremičnine Celje. Ta se je odzvala; družini so najprej ponudili bivalno enoto, v kateri bi si kuhinjo in kopalnico morala deliti z drugimi, svojo bi imela le sobo. "To sem res zavrnila. Tam so v glavnem samski moški, a jaz imam najstnico, kopalnice pa so skupne. Pa tudi, ali naj otroka domačo nalogo delata v kuhinji, kjer bodo zraven še vsi drugi?" se sprašuje M. M. "Potem so nam ponudili še hujše - stanovanje v Pohorski 2, kjer je že pred blokom kup igel. Nisem pijanka, nisem drogerašica, tudi otroka želim obvarovati pred tem. Ne razumem, kako bi v tako okolje dali družino! Pa še gostilna je zraven," svojo drugo zavrnitev pojasnjuje M. M.
Zakaj niso sprejeli rešitve
Takšne zavrnitve pa ne le v Nepremičninah, temveč tudi v Centru za socialno delo (CSD) Celje ne razumejo. "Mi smo napisali veliko priporočil, naj jim hitro pomagajo najti stanovanje. In v Nepremičninah so naše priporočilo tudi upoštevali, saj so jim ponudili bivalno enoto in kasneje tudi stanovanje," pojasnjuje direktorica CSD Celje Olga Bezenšek Lalić. "Mi smo M. M. večkrat ponudili v najem obnovljeno stanovanje v Pohorski ulici 2, ki meri 44 kvadratnih metrov, ima dve sobi, kuhinjo, kopalnico, WC in predsobo," so opisali v družbi Nepremičnine. "Glede bivalne enote v Kovinarski ulici smo odklon razumeli, glede stanovanja na Pohorski 2 pa smo ji svetovali, naj ga sprejme," poudarja direktorica CSD. Na dilemo M. M., da bi njena najstnika tam lahko naletela na neprimerno družbo, pa odgovarja, da danes otroka od teh stvari ne moreš izolirati, a je naloga starša, da ga s primerno vzgojo od tega odvrača.
Pogovarjali smo se z nekaterimi stanovalci Pohorske 2 in sosednjega bloka. Medtem ko so eni povsem zadovoljni, drugi pravijo, da imajo pogostokrat obiske policije in da zaradi nočnega nemira komaj čakajo, da najdejo drugo rešitev. Direktorica CSD vseeno ne razume, zakaj družina stanovanja ni sprejela: "Morda je težava v tem, da se človek zelo težko spoprijema s spremembami. Odločitve za spremembo so najtežje. Če se že spreminja, naj se na moj način. In če to ni tisto, kar sem si zamislil, bom raje ostal tu. Tako si mislim. Ker ne vem, zakaj ne sprejeti in iti v stanovanje, kjer so centralna, kopalnica, topla voda, in raje živeti v takih nemogočih razmerah. Ni mi jasno."
Osebna pravica nad družbeno
Ob tem sicer dodaja, da živimo v času, ko je osebna pravica pred družbeno, zato je kar nekaj družin, ki celo načrtno živijo v objektih brez vode in elektrike. "So ljudje, ki si tak življenjski slog izberejo, in pravico imajo živeti tako. Če s tem ne posegajo v pravico koga drugega, nimamo pravice omejevati njihove svobode. Podoben je denimo primer mladega brezdomca sredi Celja, na katerega nas večkrat opozorijo. Dokler ne ogroža drugega, ima pravico, da živi tako, kot želi," pravi Olga Bezenšek Lalić. Omenjena družina si sicer ne želi živeti brez vode in še manj brez elektrike. Je pa dejstvo, ki ga zavoljo stigmatizacije nihče ne želi izpostavljati, gre namreč za polromsko družino, ki ima v določenih pogledih drugačen način življenja, tudi z več preživljanja časa na prostem.
Ko bi sodišče videlo razmere
Direktorica CSD izpostavlja še, da si družina lahko sama poišče stanovanje in pri plačilu najemnine uveljavi subvencije najemnin iz javnih sredstev. "To sem že poskusila, večkrat. A ker bi bila najemnina subvencionirana, bi lastniki nepremičnin to svojo dejavnost oddajanja nepremičnine morali prijaviti in odvajati davek, tega pa nočejo," odgovarja M. M., ki že težko opazuje, kako ob vsem tem trpita predvsem otroka. "Nikogar ne moreta povabiti na obisk, nerodno jima je, ko se izpostavljam, jaz pa ne vem, kako drugače priti iz tega začaranega kroga." Poleti ji je bilo vsega dovolj in je z otrokoma skozi okno zasedla prazno stanovanje Nepremičnin. A ne za dolgo. Zaradi obljub direktorja Nepremičnin Primoža Bervarja, da ji bo takoj naslednji delovni dan dal v podpis pogodbo o najemu tega stanovanja, ga je zapustila. "Tako mi je žal, da sem to storila; mislila sem, da obljuba direktorja nekaj velja, dejansko pa me v ponedeljek ni čakala pogodba. Policist mi je namreč razložil, da me na silo ne morejo vreči ven, le preko sodišča. Ko bi sodišče videlo, v kakšnih razmerah živimo, bi to razumelo," meni.
