Rozmari Petek
Da bo Pokrajinski muzej Celje (PMC) dobil dvigalo in s tem tudi gibalno oviranim ljudem omogočil ogled znamenitega Celjskega stropa, kasneje pa še nedavno odkritih rimskih fresk, ki jih primerjajo celo s pompejskimi, je vedno bolj verjetno. Sredi junija smo poročali, da se je direktor Stane Rozman odločil za zbiranje podpisov v znak podpore dvigalu (doslej so jih zbrali že okoli 600), saj ga je zavrnilni odgovor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) močno šokiral.
Opora v zgodovini
Podobno je Rozman pojasnil tudi celjskemu svetniku Mateju Ledniku (CŽL), ko je ta opozoril na diskriminacijo, da je Stara grofija gibalno oviranim nedostopna. "Argumenti, ki jih v svojem odklonilnem mnenju navaja strokovni kolegij ZVKDS Celje, so po našem mnenju sporni," pravi Rozman.
V ZVKDS so namreč zapisali, da se je vzhodna fasada grofije do danes ohranila v izvorni podobi in da bi postavitev dvigala spremenila avtentičnost. To ne drži, poudarja Rozman: "Že Janko Orožen v svoji knjigi iz leta 1957 navaja, da je bilo treba 'že kar v početku obnoviti del vzhodne in del zahodne zunanje stene, ki jo je porušila bomba'. Ravno tako Jože Curk v svojem članku Stara grofija navaja, da je vzhodna fasada med vojno utrpela največ škode in da je bila deloma na novo pozidana, pri tem so zazidali tudi drugačna okna." Še pred vojno so ravno na vzhodni fasadi odstranili leseni balkon, dostop nanj pa zagradili, dodaja Rozman.
Enako se na zgodovinske vire opira tudi pri zavrnitvi naslednjega argumenta ZVKDS. Ta namreč trdi, da bi dvigalo vizualno motilo varovano vrtnoarhitekturno dediščino Savinjskega nabrežja. "Na tem mestu je vse do leta 1944 stala stanovanjska stavba, ki jo je med drugo svetovno vojno uničila zavezniška bomba. Zato sklepamo, da na tem mestu ne gre za poseg v varovano vrtnoarhitekturno dediščino, saj tu do 50. let prejšnjega stoletja ni bilo niti zelenice," pravi Rozman. Da trditev zavoda, da bi dvigalo zakrilo pogled na cerkev Marijinega vnebovzetja, ne drži, pa tako ali tako lahko vidi že vsak, ki gre mimo.
Vzhodna ali zahodna stena?
Na konkretne očitke v ZVKDS sprva odgovarjajo bolj na splošno. "Varstveni režim, ki velja v tem primeru, varuje kulturni spomenik profane stavbne dediščine Stara grofija v njegovi izvirnosti, historični pričevalnosti in neokrnjenosti. Varujejo se vse zunanje značilnosti objekta, kot so gabariti, zasnova pročelij, tlorisni razporedi, značilni naravni in umetni materiali ter konstrukcijske značilnosti, ustrezna namembnost, značilna pojavnost v prostoru (v odnosu do varovane vrtnoarhitekturne dediščine Savinjskega nabrežja in naselbinske dediščine starega mestnega jedra), arheološke plasti ter razmerja spomenika v prostoru in posebej njegovo vplivno območje.
Da je fasada ohranila avtentičnost, preprosto ne drži
Notranja postavitev tvegana
Na druge očitke nam kljub izrecnim vprašanjem niso odgovorili. So pa poudarili, da nikakor ne nasprotujejo javnemu interesu in izgradnji dvigala za dostop gibalno oviranih do muzejskih vsebin, temveč da so v preliminarnih konservatorskih izhodiščih opozorili, da bo treba preveriti vse možne z varstvenim režimom skladne rešitve.
Mestna hranilnica ni Stara grofija
Pred dobrim desetletjem je bilo v Celju vroče zaradi postavitve dvigala na Mestni hranilnici na Krekovem trgu, ko je ta še bila v lasti Banke Celje. Dvigalo so namreč postavili na sprednji strani (čeravno bi ga menda lahko na zadnji), kar je po mnenju nekaterih Celjanov pa res skazilo celoten Krekov trg. Ko smo to primerjavo izpostavili ZVKDS, so odgovorili, da je vsaka odločitev specifična, pogostokrat kompromisna, in da zato primerjava med Mestno hranilnico in Staro grofijo ni mogoča: "Za vsak spomenik velja drug varstveni režim, ščitijo se specifične kvalitete in - kot rečeno - ZVKDS vedno odloča le v veljavnih zakonskih okvirih."
