Na stadionu v Črni na Koroškem, ki so ga več tednov po avgustovski naravni katastrofi uporabljali za pristajanje in vzletanje helikopterjev, se je danes po nekaj časa spet (za)slišal močan zvok propelerja. V poplavah najbolj prizadeto koroško občino je obiskala predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je, tako po izstopu iz helikopterja objela županjo Romano Lesjak in na glas prebrala napis na njeni majici "da bo Črna taka kot nekoč". Skupaj ste nato sprehodili do občinske stavbe, predsednica pa se kar ni mogla načuditi, kako se je kraj v dobrem mesecu pobral in kako uspešno je stekla sanacija. "Med potjo od stadiona proti centru sem si rekla, kaj so pa Korošci tukaj v Črni naredili. Ko sem bila tukaj kmalu po poplavah sem se zgrozila, ko sem videla, kaj je narava naredila. Ampak, kar so zdaj naredile človeške roke, je pa tudi vau, za pohvaliti," je povedala predsednica.
Odločno premalo težke mehanizacije
Po kratkem sprehodu ob reki Meži, kjer je tudi sama pogrešala kakšen stroj, ki bi urejal strugo, se je srečala tudi s krajani, predstavniki lokalne skupnosti, gasilci, gorskimi reševalci, prostovoljci, lokalnimi podjetniki, predstavniki civilne zaščite in drugim. Županja je bila visokega obiska vesela, dejala je da jim pomeni veliko tudi z vidika moralne podpore in zavedanja, da v nesreči ne bodo ostali sami. Največja težava v Črni je sicer še vedno premalo težke mehanizacije, a tudi na tem področju, zagotavlja županja, gre na bolje. "Skoraj vsak dan kdo pokliče, da bo prišel pomagati. Težava našega kraja je v tem, da imamo ogromno kilometrov tako vodotokov kot cest. Vesela bom, če bomo vso zahtevano mehanizacijo dobili v roku 14 dni, da lahko poglobimo struge, v določenih delih uredimo že betonske škarpe, da zavarujemo ceste." Lesjakova pravi, da si moramo v teh težkih časih predvsem zaupati, a da bo do konca vztrajala, da država izpolni vse dane obljube.
V Črni še vedno zahtevajo pri vzpostavitvi tehnične pisarne na terenu, kar je jasno povedala tudi predsednici. "Mi nismo strokovnjaki ne za statiko, ne za geologijo, ne za projektiranje, izvajanje ali za nadzor," je dejala županja, prepričana, da so kljub vsemu že v dosedanjem mesecu in desetih dneh opravili ogromno dela. Pirc Musarjeva je obljubila, da bo kraj tehnično pisarno dobil, ta bo ena od štirih, ki jih bodo uredili na območjih, ki so jih prizadele poplave. "V tej pisarni bo moral odgovor dobiti vsak posameznik," je bila jasna.
Tega ni v nobeni knjigi ali učbeniku
Če lahko "pritisne" na Upravo za zaščito in reševanje so ob srečanju s Pirc Musarjevo prosili predstavniki gorske reševalne službe Koroške, ki so imeli poplavljene vse prostore, opremo za reševanje pa so si morali izposoditi. Zdaj namreč čakajo na obljubljena sredstva, s katerimi bodo opremo obnovili. Na težavo okoli prahu in čiščenjem le-tega je opozoril Jani Hercog: "Prišli ste na deževen dan, ampak ko je sončno, se prah dviguje in ne gre mi v račun, da tukaj ni stroja ki bi cele dneve čistil ceste, pločnike. Vsaj pred šolo in na poteh, kjer se zadržujejo otroci. NIJZ opozarja na nošenje mas, mi pa takole. Najboljša rešitev bi bilo mokro odsesavanje."
Veliko dela, tudi zdaj, s čiščenjem cest, v Črni opravijo prostovoljni gasilci, ki so izpostavili, da se država preveč zanaša prav na njih. Žalosti jih, da tega ne počne koncesionar, saj da so oni prostovoljci, ki radi pomagajo, delajo, a da bi morale stvari kot je čiščenje cest biti bolj sistemsko urejene. "Na prostovoljce je v neki fazi padlo preveliko breme, izkušnje, ki smo jo dali čez ni v nobeni knjigi, v nobenem učbeniku. Saj nekaj dni gre, ampak potem peti ali šesti dan bi pa že potrebovali pomoč strokovnjakov s konkretnimi rešitvami. Imeli smo veliko strokovnjakov za plazove denimo, ki so rekli, da je slabo. Saj to da je slabo, smo vedeli tudi sami. V neki točki smo se lomili, delali smo 18 ur na dan. Mi nimamo takšnega nabora ljudi, da bi šlo drugače," je povedal Matej Kramberger, ki je pred dvema letoma prejel nagrado Naj prostovoljec. Da se v takšnih situacijah mogoče res preveč zanašamo na prostovoljce, a da so prav oni tisti, ki so rešili Slovenijo je ob tem pripomnila Pirc Musarjeva: "Država ima preprosto premalo kapacitet, da bi se tega lotila sama. Se pa zavedam, da pogon prostovoljcev ne more trajati več kot nekaj dni, nato mora komando in sanacijo prevzeti nekdo drug."
"Zelo pridno smo delali, a po svojih zmožnostih, mehanizacije je za vse potrebe odločno premalo, na najpomembnejši infrastrukturi, kamor spadajo vodotoki in ceste je še veliko dela," pa je sklenila županja Lesjakova, ki ob tem poziva tudi ministrstvo za digitalizacijo, da imajo še vedno preveč težav s signalom, tako mobilnim kot internetnim. Tukaj ne gre le za posledice poplav, temveč bele lise, ki jih mora država odpraviti s tako imenovano univerzalno storitvijo. Tudi o tem sta govorili s predsednico.
Pirc Musarjeva je obisk na območjih, ki jih je prizadela avgustovska vodna ujma sicer začela v Zgornji Savinjski dolini v občini Luče. Obiskala je zaselka Struge in Strmec, kjer je katastrofalna ujma uničila veliko domov. V Ljubnem se je srečala s krajani, predstavniki lokalnih skupnosti in lokalnimi gospodarstveniki, ki so ji predstavili, kako se spopadajo s posledicami uničujočih poplav in zemeljskih plazov. Nato se je odpravila Prekmurje, kjer si je skupaj z županjo Občine Črenšovci Vero Markoja ogledala poškodovan protipoplavni nasip v Dolnji Bistrici.
Savinjska: Ljudje pogrešajo informacije, kako naprej
Trbiž, naselje v Ljubnem ob Savinji, je danes manjše kot je bilo pred poplavo. Plazovi so odnesli tri hiše, vsaj enkrat toliko je neuporabnih za bivanje. Nejc Zager je eden tistih, ki se v hišo ne bo mogel vrniti. Trenutno z družino živi v vikendu, ki mu ga je ponudil prijatelj. Na kmetiji ima še eno parcelo, kjer bi si lahko postavil novo hišo, a gre za kmetijsko zemljišče, zato ga skrbi, da bo dve leti čakal samo na to, da mu bodo gradnjo odobrili. Predolgo čakanje na dovoljenja si je, kot eno od težav, na obisku Savinjske doline pribeležila predsednica države Nataša Pirc Musar. "Pogovarjala sem se z ljudmi na terenu. Vsi po vrsti mi govorijo, da si želijo hitrih informacij, predvsem tisti, ki se v svoje domove ne morejo vrniti. Da ne govorimo o tistih, ki so popolnoma izgubili dom. Moja naloga bo, da pristojnim predam to, kar mi ljudje na terenu govorijo," je napovedala.
Ob obisku Savinjske, kjer so "brezdomci" še vedno v negotovosti in nimajo ničesar, na katerem bi lahko gradili prihodnost, je zaznala še eno težavo: "Ljudje danes ne potrebujejo več paštet in makaronov. Potrebujejo drugačno vrsto pomoči. Kmet na Ljubnem je dejal, da paštet nima več kam dat. Na žalost tudi kuhinje, ki mu jo ponujajo, ne. Hiše nima več. Sestala se bom s humanitarnimi organizacijami, kjer je od 10 do 15 milijonov evrov zbranega denarja. Toliko denarja ne potrebujemo za hrano in praške. Tudi v humanitarnih organizacijah se bo treba odločit, kaj se bo s tem denarjem počelo. Mislim, da bo večina ljudi bolj zadovoljna če bo dobila nekaj sredstev za obnovo hiše kot kilogram makaronov."
Ljudi je poskušala pomiriti, da se vsega čez noč ne da postoriti. "Znotraj države se dela triaža. Prva stvar je, da imajo vsi ljudje vodo. Da zgradimo nazaj mostove, ki povezujejo. Da zgradimo ceste. V drugi fazi se bo treba lotit pregleda strug, brežin." Ob tem je dodala opozorilo, da nismo tako bogati, da bi lahko gradili poceni. "Župani težko čakajo nadalje napotke vlade. Bistveno v tej zgodbi je, da smo hitri. Po tisti solidarnosti, po vsem tem, kar smo drug za drugega naredili, bo prišel obup, morda pri komu tudi jeza, zato je treba ljudem jasno povedat, kakšna je časovnica in kakšne so prioritete. Ena od mojih nalog bo, da prosim vlado, da se hitreje obrne in naredi triažo po napotkih svetovalne skupine, ki je to izdelala podrobno."
