Medtem ko so prebivalci Potoka ob Lačji vasi trepetali, koliko domov jim bo uničila voda, in sami poskušali rešiti, kar se je dalo, jim je danes povsem mirna, 4. avgusta pa na vso moč podivjana Dreta odnesla most, njihovo povezavo z zunanjim svetom. "Pod mostom se je nabral kup materiala, nato je voda vse skupaj dvignila v zrak. Še zdaj se železne traverze vidijo naokoli. Most je bil naša edina normalna pot do glavne ceste. Obvoz je bil, a po zelo ozki, enosmerni cesti," opisuje domačin Ivan Tevž. "Most smo zelo pogrešali, ker ta obvoz je bil zelo dolg. Pa še srečati se nisi mogel z nikomer, tako ozka je bila cesta," je dodala njegova soseda Štefka Tevž. "Hvala tistim, ki so zemljo za nadomestni most odstopili, sicer bi bili v Potoku še zdaj odrezani od sveta," je še poudarila.
Most bo okoli 150 domačinom olajšal vsakdan
Začasne rešitve včasih postanejo stalne
Sistem postavitve začasnih mostov, kakšnega imajo sedaj na relaciji Potok–Lačja vas, je, da se nadomestni most ne postavi na mestu uničenega, temveč v njegovi bližini. V nasprotnem primeru bi, ko bi postavljali novi most, začasnega morali odstraniti in ljudje bi znova bili izolirani. Se pa večkrat zgodi, da nadomestni most svojemu namenu služi veliko let, je opomnil generalni direktor na Upravi za zaščito in reševanje Leon Behin. "Začasni most v Ljubnem stoji skoraj 20 let in je zdržal tudi zadnje poplave, čeprav je bilo sprva videti, da se je podrl. Ti nadomestni mostovi so običajno stari nekaj desetletij, nekateri so bili že večkrat postavljeni. V dogovoru z lokalno skupnostjo včasih celo ostanejo, če ni potrebe po postavitvi novega," opisuje Behin.
Po njegovih podatkih je bilo v zadnjih poplavah v Sloveniji uničenih ali poškodovanih okoli 100 mostov. Okoli 20 mostov je mednarodnih, kar pomeni, da so jih Sloveniji posodile ali celo donirale druge države. V Lačji vasi so 27 metrov dolg in dobre tri metre širok most čez Dreto postavili Hrvati. "Nekaj delov so pripeljali v nedeljo, nekaj še v ponedeljek, nato so ga v dveh dneh že postavili," je bila navdušena Štefka, ena od okoli 130 vaščanov, ki redno uporabljajo most čez Dreto. "V nesreči, kot je bila ta, je vedno pomembno, da imaš prijatelje, ki ti priskočijo na pomoč. Odzvalo se je 13 držav, ki so nam pomagale. Tako imamo iz mehanizma Evropske unije zagotovljenih 14 mostov. Eden od teh je ta na Dreti, ki nam ga je ponudila Hrvaška preko mehanizma civilne zaščite, pri čemer se ji iskreno zahvaljujemo za takojšnjo pomoč," je poudaril Behin. Sosedom se je obenem zahvalil za moralno pomoč in svetovanje. "Ne nazadnje nam pomagajo pripravljati vlogo za solidarnostni sklad. Po nesreči v Petrinji nam njihovi strokovnjaki svetujejo, kako priti do evropskega denarja."
Večina tujih mostov na Koroško
Doslej je na poplavljenih območjih postavljenih šest mednarodnih mostov, od tega trije na Koroškem, nazarski pa je prvi, ki so ga odprli v Savinjski dolini. V kratkem bodo odprli še dva v Gornjem Gradu, sledila bosta še dva na Koroškem. Ta mesec naj bi jih postavili osem. "Mostovi iz Švedske bodo prišli v Slovenijo nekoliko kasneje, oktobra. Zanje sta potencialno možni dve lokaciji, a bomo videli, katera most bolj potrebuje oziroma katero lahko prej pripravimo. Do konca oktobra bi morali samo tujih mostov postaviti 14. Skupaj z mostovi iz naše zaloge računamo, da bomo v Sloveniji na državnem nivoju postavili približno 40 mostov, kar je velik uspeh za dva meseca. Obetajo se nam namreč še manjši mostovi iz Švice, ki bodo premostili od 8- do 12-metrske razdalje. Dobili naj bi tudi mostove iz Amerike." Kot je še dodal Behin, bodo dva mostova, ki na nadomestnih lokacijah nista več potrebna, prestavili na mesta, kjer sedaj most najbolj potrebujejo. "Potem je še enajst mostov, ki jih postavlja Direkcija za infrastrukturo na državnih cestah, tako da vse skupaj bomo v obdobju treh mesecev postavili do 40 mostov. Je pa treba jasno povedati, da je tehnika gradnje takšnih mostov nekoliko specifična in jih, če ni primernega prostora, ne moremo postaviti. A kakorkoli, glavnino bomo naredili. Ostale bodo sanacije mostov, kot je bil denimo most v Škofji Loki, ki so ga pomagali sanirati Italijani in je že tri tedne prevozen, ter manjši mostovi, ki se lahko zgradijo na drugačen način in bistveno hitreje," je bil natančen Behin.
Zgolj v občini Nazarje vsaj 85-milijonska škoda
Porušeni mostovi med drugim pričajo o tem, koliko so ljudje v minulih poplavah pretrpeli, še doda Behin, ki se zaveda tudi, da občine same ne bodo mogle odpraviti vseh posledic poplav. " Škoda, ki je nastala v teh poplavah, je ogromna. Preštevamo milijone, ki so za našo občino nedosegljivi. Prišli smo že na 85 milijonov evrov, pa vsa škoda še popisana ni," je opisala nazarska podžupanja Helena Šosterič. "Bojimo se, da bomo prišli do stotice. In to ob 3,5 milijona evrov težkem občinskem proračunu. Res upamo na državno pomoč. Morda najprej v obliki težke mehanizacije, da očistimo vse vodotoke, da v primeru večjega jesenskega deževja ne bi bilo podobnih situacij," je še poudarila. "Sanacija strug je v popolni koordinaciji Boštjana Šefica in Direkcije za vode, ki mora zagotoviti strokovni nadzor in usmerjanje na vodotokih. Prve naplavinske dele in največje nevarnosti so odstranjene, naš apel pa je, da se ob vodotokih spoštuje način življenja ljudi in da se najdejo hitre rešitve. Kajti od oktobra do začetka novembra imamo vedno deževni maksimum, pogostost poplav je relativno večja. Narediti je treba vse, da teh poplav ne bo," je zaključil Behin.