Dva dni po katastrofalnih poplavah v Savinjski so v dolino še kar poskušali priti turisti. S prikolicami so motovilili po obvozih, dokler se niso bili primorani obrniti. V Solčavo, tudi po drugi strani, preko Jezerskega, ne morejo več, saj je županja Katarina Prelesnik s posebno odredbo v ponedeljek popoldan do preklica zaprla nastanitvene objekte za turistične namene. Pa ne zato, ker bi bile nastanitvene kapacitete tako močno poškodovane, saj jo je Logarska dolina še dokaj dobro odnesla. A kaj naj turisti vidijo? Kako naj po polprevoznih cestah, brez ograj in opozoril, kje vse je cesta odtrgana, zagotovijo njihovo varnost, je poudarila. Enako razmišlja župan Luč Klavdij Strmčnik. "Mi smo turiste evakuirali, zdaj pa si že rezervirajo naprej. Tri dni smo se mučili, da smo turiste spravili varno domov, drugi pa sprejemajo rezervacije. Tako ne gre. Je bilo sicer malo slabe volje sprva med ponudniki nastanitev, ki so imeli najavljene turiste, pa niso utrpeli posledic poplav ali plazov, a so potem razumeli. Nastanitve bomo uporabili za naše ljudi. Kuhali pa bodo še za delavce in prostovoljce," pravi župan. "Sem seveda zato, da življenje ostane čim bolj normalno. Če pa nimaš ceste, kaj bo turist tukaj delal? Opazoval, kako se kadi, kako je prašno?"
Dostop do Luč je trenutno tudi največja skrb župana
"Firbci" ovirajo poti
A če turiste še nekako razumeš, da ne vedo, v kaj prihajajo (mimogrede, povečan obisk sedaj beležijo v Celju, kjer poplav z izjemo Medloga ni bilo), se mnogi zgražajo nad "firbci". "Že tako je bila tukaj cesta blatna, domačini smo avtomobile umikali, da smo dajali prostor gasilcem in traktoristom, ki so pobirali kose poplavljenega pohištva, gospodinjskih aparatov. A glej, našli so se ljudje, ki so zasedli cesto in rekli, 'bomo samo malo poslikali'," so opisovali poplavljenci v Letušu. Radovedneži so toliko manj dobrodošli na poti iz Letuša do Luč, saj je edina cestna povezava od Letuša do Luč preozka za srečevanje vozil. Obenem je na odsekih zelo nevarna. Dostop so uredili za nujne prevoze, kot denimo prevoze delavcev in opreme Elektra Celje, ki v teh dneh po Savinjski dolini vlečejo začasne zavarovane kable skorajda po tleh, da bi le ljudem čim prej omogočili vsaj elektriko. "Nedostopnost poti in deroča Savinja nam precej onemogočata delo," je opisal Damir Lončar iz Elektra Celje. Del kmetij v Lučah, Solčavi in na Ljubnem je še vedno odrezanih od sveta. Tem hrano dostavljajo po zraku.
Dostop do Luč je trenutno tudi največja skrb župana. Vsaj pol kilometra ceste Ljubno-Luče manjka. "Višinska razlika med odtrganimi deli je 15 metrov. Nihče ne ve, kako bomo to premostili, pa je to edina povezava Luče-Ljubno. Težke mehanizacije, ki bi jo tukaj nujno potrebovali, po teh stranskih cestah sploh ne moremo pripeljati. Te ceste so nenosilne, razmočene, načete, da si težjih bagrov čez sploh ne upamo spustiti. Tam se res lahko vozimo le z osebnimi vozili ali praznimi, manjšimi tovornjaki. S polnimi si ne upa nihče." Kako bodo uredili to povezavo, tudi na VOC-u ne vedo. "Okoli 500 do 600 metrov vozišča v Strugah sploh ni več. Ne vemo, kdaj bomo to povezavo lahko vzpostavili. Vsaj začasno upamo, da čim prej," so pojasnili na VOC-u. Tudi za podjetja, ko se bodo po poplavi sploh lahko spravila v pogon, bo prevoznost največja težava. Podjetje Eltras, ki se ukvarja z avtomatizacijo proizvodnih procesov in transportne opreme, velja za eno večjih firm v Solčavi. Delo daje okoli 40 domačinom. Od ustanovitve leta 1977 še niso bili poplavljeni, tokrat pa jih je poplavil sedaj že ponovno povsem miroljubni potok, ki teče mimo. "Škoda je ogromna. Zalilo nam je vse stroje CNC, stroje za laserski in vodni razrez, viličarje, vse," opisuje Gregor Preprotnik, vodja projektov in prodaje. Posamezen stroj stane tudi do 500 tisoč evrov, dodaja. "Grozno je. Gradbeno mehanizacijo smo imeli dva dni tukaj, da smo v večini ta material, ki ga je nanosil potok, zvozili ven. Sledi čiščenje, da pridemo do strojev. Da vidimo, ali je sploh možno kaj rešiti ali ne."
Iz Celja na pomoč več kot 200 prostovoljcev
Posebna težava vseh poplavljencev vzdolž Savinje, vse do Rimskih Toplic, so tudi izlitja nevarnih snovi. Tega so se celjski poklicni gasilci najprej lotili. "Najbolj pomembno je, da stvari zajezimo, da tu ne odtekajo v odtoke," je opisal direktor Poklicne gasilske enote Celje Boris Žnidarko. Vsega niso uspeli zajeziti, kar se vonja še na marsikaterem dvorišču in hiši. "Tudi tisto, kar je plavalo po deroči strugi, je odšlo. Naša prvenstvena naloga je bila, da smo zbrali predvsem strupe, naftne derivate, da čim manj kontaminiranih stvari ostane. Okvirno je vsak tretji poplavljen objekt imel ogrevanje na kurilno olje," je dodal. Tudi odvoz utopljenih živali je nujno opraviti čim prej. Predvsem zato, ker se s Hrvaške približuje afriška kuga, je opozorila Rebeka Kovačič iz Uprave za varno hrano. Pod enako kategorijo sodi tudi odvoz neužitnih živil, ki so se pokvarile v poplavljenih hladilnih skrinjah.
Svetla točka vseh lokacij, ki smo jih v tem tednu uspeli obiskati (vseh lokacij je v regiji toliko, da do vseh sploh še nismo prišli), pa so prostovoljci. "Pridejo. Sploh ne vem, kako jim je ime, in delajo ves dan," opisujejo poplavljenci. "Z bratom vsak dan sedeva v avto, naloživa opremo, rokavice, in se odpeljeva do prvega centra, kjer naju usmerijo, kam naj greva pomagat," opisujeta prostovoljca. "Smo utrujeni. Ampak smo navajeni tudi delati. Adrenalin naredi svoje," opisuje gasilec Rok Sajovic iz PGD Gomilsko, ki vsak dan pomaga v Letušu. "Največje zadovoljstvo je, ko vidiš nasmejan obraz. Je pa dejstvo, da tudi mi večkrat dobimo ob zgodbah solzne oči. Ko ljudje vidijo, da so izgubili vse. Počutim se kot v kakšnem filmu. Pomagal bom, dokler bom lahko." Pri prostovoljstvu se je zelo izkazala tudi Mestna občina Celje - organizirajo varstvo za otroke, da se lahko starši udeležijo delovnih akcij. Poskrbijo tudi za prevoz. Večjo akcijo pripravljajo v ponedeljek, nanjo se je že včeraj prijavilo več kot 200 ljudi. Prijave sprejemajo še danes do poldneva na spletni strani https://forms.office.com/e/rx1uJxrqTQ.
Na Večer lahko računate!
Večer se v kriznih razmerah zelo natančno zaveda svojega poslanstva in odgovornosti. Vse dni, odkar je Slovenijo prizadela naravna nesreča neslutenih razsežnosti, so naše novinarske ekipe na terenu. Zagotavljamo verodostojne, relevantne in tudi hitre informacije, prinašamo zgodbe, intervjuje, prve analize, odzive in teme, ki obravnavajo poplavno sanacijo. Naša zaveza je visoko profesionalno novinarstvo. V tej krizi se je spet pokazalo, kako pomembni so mediji, ki imajo profesionalen, dovolj širok, odziven novinarski in uredniški pogon.
Večer je kot vedno močan glas regij, v katerih je medijsko še posebej prisoten in močan. Vse vsebine, povezane s (po)poplavnimi razmerami, so na spletu prosto dostopne. Na nas lahko naši bralci vedno računajo.
Naj pa iskreno povemo, da bomo veseli tudi vaše podpore našemu novinarskemu delu: https://vecer.com/narocnine