Rozmari Petek
V tem tednu je iz Šaleške doline prišlo javno pismo, v katerem velenjski župan Bojan Kontič in predsednik Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice dr. Blaž Nardin pozivata predsednika vlade Marjana Šarca, naj poroštveni zakon zajame celotno traso hitre ceste od Savinjskega do Koroške, ne pa zgolj od Velenja do Slovenj Gradca. Ne gre za prvo takšno pismo, s katerim predstavniki Šaleške doline poskušajo spodbuditi gradnjo. A razlog ni le ekonomski, kot največkrat poudarjajo.
V dolini se bodo na ta način rešili tudi skrbi, ki jih zadnja leta predstavlja vse ožja pregrada, ki ločuje Šoštanjsko in Velenjsko jezero pred razlitjem v eno, kar bi potopilo mesto Šoštanj. Vsi presežki materiala, ki bodo nastali pri gradnji hitre ceste, se bodo namreč odlagali ravno v to pregrado. In to je eden glavnih razlogov, da se bo gradnja tega dela tretje razvojne osi začela v Velenju, ne pa denimo v Slovenj Gradcu, kar so za Večer že pred nekaj tedni potrdili tudi pri Darsu.
O težavi raje ne razmišljajo
Kako se je predel med jezeroma v zadnjih letih zožil, je razvidno s slik. Na Googlovem zemljevidu je zemljina, ki ločuje jezera, še lepo vidna in široka, na fotografiji, ki smo jo posneli v tem tednu, pa je videti, da je od nekdanjega polotoka v Družmirskem (Šoštanjskem) jezeru ostal le ozek pas, zemljina, ki ločuje jezeri, pa je sama prepredena z jezerci.
Pregrada med jezeroma se manjša. Če bi izginila, bi Šoštanj zalila voda
Ob "cestni" še celjska zemlja
A Celje ima še veliko zemlje, ki se je želi čim prej znebiti. Gre za ogromne, s črno folijo prekrite kupe zemljin vzdolž stare cinkarne, ki so bile izkopane med urejanjem nadgradnje železniške povezave leta 2017. In tudi ti kupi bodo, kot kaže, končali v pregradi med obema jezeroma.
Premogovnik Velenje: razlogov za strah ni
V Premogovniku Velenje pojasnjujejo (odgovor je prišel po zaključku redakcije), da stvari še zdaleč niso kritične. "Izračuni in analize varnosti so izdelane za predvideno končno širino območja med jezeroma, ki z upoštevanimi varnostnimi faktorji znaša najmanj 150 metrov. To pomeni, da razdalja med jezeroma ne sme biti manjša kot 150 metrov – do katere zagotovo ne bomo prišli niti do konca odkopavanja," mirijo v Premogovniku Velenje. Kot trdijo, trenutna najmanjša širina območja med jezeroma znaša 360 metrov. "Glede na dinamiko odkopavanja pod tem območjem ter občasno zmanjšano dobavo stranskega produkta Termoelektrarne Šoštanj, imenovanega stabilizat, je prišlo do manka materiala, ki ga delno nadomeščamo z zemeljskimi izkopi. Trenutni manko znaša okoli 500.000 kubičnih metrov. Z novimi odkopi v jami v naslednjih mesecih ne bo neposrednega vpliva na to območje, zato bomo v tem času območje med jezeroma prednasipali in tako sanirali plitve depresije, zalite z vodo. S tem bomo teren pripravili na nove odkope, ki bodo še povzročali ugreznine na območju med jezeroma," so še dodali.
