Gledališča, ki so delovala tudi med vojnami, v tej krizi doživljajo prav neverjeten čas. Od kuge in časa Shakespeara se še ni zgodilo, da bi bila gledališča tako dolgo zaprta z odloki vlad, tako doma kot v tujini. Predstave so odpadale zaradi bolezni in poškodb, pa še to redkokdaj, se spominja mag. Tina Kosi, upravnica in umetniški vodja Slovenskega ljudskega gledališča (SLG) Celje. V tem trenutku je prepovedano imeti javne prireditve za publiko, medtem ko vaje za naslednje študije potekajo normalno ob upoštevanju zdravstvenih protokolov.
2
odra ima SLG ter 216 sedežev v veliki dvorani in 70 v mali (v prostorih nekdanje knjižnice od sezone 2015/16)
"Še nikoli nismo šli tako z veseljem v službo kot sedaj. To nam vsem psihično koristi," je povedala Kosijeva. Del dejavnosti so preselili na splet, želijo si še vedno ohraniti stik z občinstvom, prav tako tudi s šolami. Za njih organizirajo gledališko vzgojo preko zooma, snemajo razne materiale za pomoč pri učenju na daljavo. Pripravljajo posebne rubrike, posvečene slovenski kulturi, mladim dramatikom, celjski pesnikom, igralcem, umetniškim ustvarjalcem. Svoje delo v kratkih videih predstavljajo tudi tisti, ki soustvarjajo predstave za zaveso; objavljajo jih na svojem facebook profilu. Omogočajo tudi spletni ogled nekaterih predstav. "V gledališču je zelo pestro, veliko se dogaja. Poleg vaj imamo še vsa ta snemanja. Urniki so zelo zahtevni, saj pazimo, da v gledališču ni hkrati preveč ljudi. Delimo se na dopoldanske in popoldanske termine, da lahko vmes prezračimo in razkužimo prostore. Delo poteka s polno paro in delamo vsi." Pri igralcih je ključna igralska kondicija, so kot vrhunski glasbeniki in športniki. Če nekaj mesecev ne bi vadili in ne igrali, bi lahko imelo to slabe posledice: "Vsi se trudimo, da bi čim bolje izkoristili ta čas. Tudi s pomočjo našega tehničnega sektorja, ki opravlja številne naloge, ki jih prej ni. Snema in montira materiale za splet. Imamo ekipo mlajših fantov, zelo zagnanih in sposobnih."
Za načrte preveč negotovo
SLG Celje je bilo ustanovljeno 6. decembra 1950 z odločbo o ustanovitvi mestnega gledališča. Prva premiera poklicnega ansambla je bila 17. marca 1951, odigrali so uprizoritev Mire Puc - Mihelič Operacija, režiral jo je Tone Zorko. V prvi sezoni je bila prva in edina zaposlena igralka Nada Božič. SLG Celje je edino profesionalno gledališče v savinjsko-šaleški regiji. Pomembno je po celi Sloveniji, saj pogosto gostuje. "Sodelujemo s kulturnimi domovi po vsej Sloveniji, tudi z drugimi gledališči. Tako smo v času pred korono doma in na gostovanjih odigrali od 230 do 260 predstav," je povedala Kosijeva. Z izgubo številnih terminov v tej sezoni manka ne bodo nadomestili, bodo pa ob ponovnem odprtju dali prednost abonentom ter celjskim osnovnim in srednjim šolam ter gostovanjem: "Poskušali bomo čim bolje uskladiti naše urnike, da bo ena zasedba igrala doma, druga, manjša pa na gostovanju, saj smo z gostovalnimi kraji vsa ta leta gradili odnose in jih ne želimo izgubiti."
Celjski borštnikovci
Na odru SLG Celje so nastopila številna velika imena slovenskega gledališča. Med njegovimi igralci sta dva dobitnika Borštnikovega prstana. Janez Bermež ga je prejel leta 1998, Anica Kumer pa 2003, oba sta bila v gledališču redno zaposlena do upokojitve. Borštnikov prstan so prejeli tudi Aleksander Krošl leta 2000 (član ansambla od sezone 1954/55 do 1975/76, na celjskem odru je odigral večino svojih najvidnejših vlog), Milada Kalezić 2011 (profesionalno pot začela v SLG Celje 1977/78 in ostala do 2002/03), Ljerka Belak 2015 (članica od 1971/72 do 1993/94). Peter Boštjančič, ki je prstan prejel letos, je bil član SLG Celje med letoma 1977 in 1995 (z manjšo prekinitvijo).
Ključno je, kdaj se bodo odpirali. Delno lahko sezono potegnejo v poletje, a takrat ne morejo igrati za šole: "Problem je, ker nihče ne ve, kateri mesec bo to. Za nas bo takrat ključen vsak dan. Predvidevam, da bomo izgubljali dodatne termine s čakanjem na dovoljenja NIJZ. Ko smo ob prvem valu epidemije zaprošali za dovoljenja, je trajalo osem dni, da smo jih dobili. Dostikrat je bilo mnenje zavrnjeno zaradi neumnih razlogov. Gledališča smo imela po njihovih pravilih dostikrat različne pogoje za igranje predstav, kar je popolnoma nesprejemljivo. Da ne bom krivična, moram reči, da so nam na ministrstvu večkrat prisluhnili. Ko smo morali vse predstave v matični hiši prijavljati celo na policijsko postajo, smo skupaj z ministrstvom dosegli, da so to umaknili.
Temeljita prenova
V gledališču so s krizo izgubili približno sto odraslih abonentov. Kar ni tako veliko glede na situacijo. Velik del je upokojencev, ki so rizična skupina, marsikdo pa se je v novi sezoni vseeno odločil, da pride nazaj. Vsa pisma in klici od abonentov so bili, da komaj čakajo, da se vrnejo. Tina Kosi je poudarila, da imajo srečo, da je gledališče javni zavod in so bili do sedaj in so še stabilno financirani, da so imeli denar za plače, splošne stroške in delno za program: "V normalnih časih je gledališče samo financiralo svoje nove predstave v 53 odstotkih - od prodanih vstopnic in gostovanj. Sedaj pa smo od sredine marca brez lastnega dohodka. Nekaj smo dobili z vpisom abonmajev ob začetku letošnje sezone, odpadla pa so vsa gostovanja, vse druge predstave, predstave za šole. To pomeni, da bomo pozneje čutili finančne posledice. Z dvoranami, ki so lahko polne zgolj 25- do 30-odstotno, je naš lastni prihodek katastrofalen v primerjavi s prejšnjimi leti, zlasti če bomo dobršen del sezone ponovno zaprti." V normalnih časih se je v SLG na predstavah doma, na gostovanjih, ko so drugi gostovali v Celju, število gledalcev gibalo med 55 in 65 tisoč ljudmi."V načrtu za leto 2021 smo z vsemi protokoli in pod pogojem, da bi bili vse leto odprti, prišli na slabih 13 tisoč obiskovalcev. Močno pa dvomim, da se bodo protokoli umaknili, ko bomo ponovno odprti," je pojasnila Kosijeva.
Gledališče je od ustanovitve doživelo veliko mejnikov. Zadnjo celovito prenovo je dočakalo leta 1952, potem pa se dolga desetletja ni zgodilo nič. "V dogovoru z Mestno občino Celje (MOC) smo sklenili, da se postopoma lotimo prenove gledališča čez več poletij. Vemo, da v Celju ni druge kulturne institucije, kjer bi lahko gostovali, da bi lahko bilo gledališče dve leti zaprto," je pojasnila upravnica. Najprej so prenovili streho, kletne prostore za tehniko pa potem del prostorov za igralce, frizernico, garderobe za igralce, nekaj pisarn, dobili so nove prostore malega odra. V lanski sezoni pa so prenovili veliko dvorano in oba foyerja z blagajno. Prenova teh prostorov je stala okrog 800.000 evrov. Večji del je prispevala MOC, del pa gledališče samo. Kosijeva je vesela, da ima občina posluh, da pri tem pomaga: "Dejstvo je tudi, da je bilo gledališče prenove nujno potrebno, tako da imamo sedaj prostore, ki jih je lažje vzdrževati in so bolj prijetni tako za nas zaposlene kot tudi za obiskovalce."
