Na obrobju Celja, kjer Savinja priteče v knežje mesto, se zadnje mesece na veliko gradi. Država namreč izpolnjuje že pred leti dano namero, da bo v delu Medloga zgradila začasne protipoplavne nasipe (pred petimi leti so napovedovali, da bodo stali okoli tri milijone evrov). Začasni nasipi so potrebni, ker državi pred tem v Savinjski dolini ni uspelo umestiti suhih zadrževalnikov. A kot opozarjajo krajani in podjetniki, ki z začasnim nasipom za razliko od večine hiš na tem območju ne bodo obvarovani pred poplavami, ta gradnja sedaj poteka brez izdanega gradbenega dovoljenja.
Prijava prišla, obravnave še ni
Sami so o tem že decembra obvestili okoljski inšpektorat. V prijavi so opomnili, da gradbeni zakon ne pozna začasnih gradbenih ukrepov. "Edino ob naravni nesreči (ta mora biti razglašena, kar v tem primeru ni) določil tega zakona ni treba upoštevati. To, da gre v obravnavanem primeru za zaščito premoženja in ljudi, ne zdrži pravne veljave takšne gradnje," so zapisali. "Gradbeni zakon šteje za javni interes tudi spoštovanje načela enakih možnosti. To načelo je grobo kršeno s tem, da je vsem dobro znano, da se gradnja izvaja zaradi zgraditve šestih vila blokov (reklamni panoji novih stanovanj so že postavljeni, op. p.) na območju Špice in se nas obdaja z 'obzidjem in ustvarjanjem akumulacijskega jezera'," so bili konkretni. Od inšpektorata so želeli odgovor na vprašanje, ali so gradbeni posegi zakoniti, potem ko sami v postopku izdaje gradbenega dovoljenja niso bili nikoli vabljeni kot stranka v postopku. A inšpektorat primera še nima na mizi. "Z Inšpektorata RS za okolje in prostor lahko potrdimo, da smo prijavo prejeli, inšpekcijski nadzor pa še ni bil uveden," so nam odgovorili.
Kramer: Gradbeno dovoljenje bo kmalu
Kot pritrjuje direktor Direkcije RS za vode Roman Kramer, gradbenega dovoljenja resda še nimajo, a dodaja, da je gradnja skladna s prostorskimi akti (tudi o tem so namreč prijavitelji podvomili). "Spomnimo, da se je okoljsko ministrstvo že leta 2015 odločilo, da naredi preverbo, kaj začasno narediti, ker se je državni prostorski načrt ustavil. Potem so ugotovili, kaj bi lahko naredili, da se razmere tudi tistim, ki ostanejo zunaj nasipa, ne bi poslabšale. Jaz sem postopke pospešil; pridobila so se zemljišča, naredila dokumentacija, pridobila soglasja, mnenja, tudi s prostorskimi akti je vse usklajeno, gradbeno dovoljenje pa še pride. Upam, da kmalu, ker je vloga sedaj popolna," pravi Kramer. Doda, da so zaradi poplavne ogroženosti po zakonodaji gradbena dela lahko že začeli in vzporedno pridobivali dokumentacijo. "Moraš pa v tem primeru imeti zemljišča in mi jih imamo."
Ob tem priznava, da za osem objektov začasni nasip poplavne varnosti ne zagotavlja. "Zagotavlja pa jo 80 objektom. Ob tem imamo podpisani izjavi direktorja Hidrosveta Branka Skutnika in Roka Fazarinca iz podjetja IZVO-R, da se stvari tudi vsem drugim ne bodo poslabšale, temveč bo ob poplavi voda pri njih od 8 do 15 centimetrov nižje, kot je bila ob poplavah doslej. Tekla bo skozi koridor, sedaj pa je šla direktno do teh hiš, celo čez cesto do železniške proge. To bo zdaj preprečeno," zatrjuje Kramer. "Mi smo vsaj petkrat do šestkrat že plavali. Vodo smo imeli do trebuha. In če tolikokrat plavaš, se že kaplje dežja bojiš," pa doda Milan Terbovc, eden od še vedno ogroženih stanovalcev, ki dvomi, da bodo zavoljo začasne rešitve ob poplavah imeli kaj manj vode. Kvečjemu več, domneva. "Savinja je hudourniška reka. Pri drugih bo zavoljo koridorja šla mimo, pri nas bo pa voda stala, kar je še hujše." "Nihče ne more podpisati, da bo tudi škodo poravnal, če bodo prebivalci poplavljeni. Tega ne moremo trditi. Mi trdimo le, da stvari zanje ne bodo slabše. In za to imamo podpisani izjavi," pa sklene Kramer.
"Če tolikokrat plavaš, se že kaplje dežja bojiš."
Čez pet let celostna rešitev
Najkasneje v petih letih naj bi, tako obljublja Kramer, končno zgradili suhi zadrževalnik v Levcu, ki bo tudi za osem sedaj še vedno ogroženih objektov pomenil rešitev pred poplavami. "Dela se nova hidrološka študija porečja Savinje. Maja bomo najverjetneje že začeli umeščati te zadrževalnike. Ti so sedaj nekako usklajeni z občinami, saj tudi te želijo, da stvari gredo naprej. Prvi bo zgrajen v Levcu, in to najkasneje v petih letih," obljublja Kramer. Doda, da imajo tudi denar zanje že zagotovljen. "Vem, da so ti ljudje, ki še ostanejo zunaj, v strahu, a niso drugorazredni državljani. Nismo namerno tako naredili. Drugače enostavno ni šlo, ker so v času Židanovega ministrovanja kmetje dosegli svoje. Če hočemo, da se jim razmere ne poslabšajo, moramo to narediti. Osemdesetim objektom pa bomo s tem stanje izboljšali," poudarja.
Bonus sprehajalna pot
Kramer doda, da bodo s tem odpravili neurejenost območja Drevesnega parka in nekdanjih rastlinjakov Vrtnarstva Celje. "Ob tem smo z varuhi Drevesnega parka na kraju samem projekt tako prestavili, da ohranjamo najpomembnejša drevesa v parku. Celjskega župana Bojana Šrota sem prepričal, da bo javno podjetje Zelenice po gradnji začelo urejati to območje. Po nasipu bo namreč tekla urejena pešpot, morda celo kolesarska pot. In to je vsa resnica. A kaj naj, če mi nekateri ne verjamejo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
