Rozmari Petek
Sezono 2020 si bodo hmeljarji dobro zapomnili. Spomladi so trepetali, ali bodo brez romunske delovne sile sploh lahko postorili nujna dela v hmeljiščih, na pomoč so jim začasno priskočili sosedje in celo popolni neznanci, ki so bili v času razglasitve epidemije doma na čakanju na delo. Brez strahu niso niti zdaj, ko se je začela sezona obiranja.
Ker je poleti Romuniji grozila uvrstitev na rdeči seznam držav, so tokrat romunske delavce v Slovenijo pripeljali že v začetku avgusta. "Skupinovodje so strašili, da se bodo s 1. avgustom meje zaprle. Nato sem sam poizvedoval pri veleposlaništvu, kako bo, ker sicer bi morali Romuni v Slovenijo že julija. Že tako so zdaj bili tukaj 14 dni prehitro, ker so morali biti v karanteni. Ta čas smo jih tako imeli v oskrbi zastonj," opisuje predsednik združenja hmeljarjev Janez Oset.
Kakovost je relativna kategorija
A sezono si bodo zapomnili tudi po visoki kvaliteti pridelka. "Dolgo ne pomnimo takšnih vrednosti tako imenovanih alfa kislin in olj," opisuje Mihael Vitko, direktor podjetja za prodajo hmelja Hmezad exim. Tudi specialistka za hmeljarstvo iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje Irena Friškovec poudarja, da bo letošnje leto tudi po količini, ne le kakovosti, eno boljših v zadnjem desetletju. "Ocenjujemo, da bomo letos pridelali od 2500 do 2600 ton hmelja. Lani smo ga pridelali 2572 ton," pravi Friškovčeva, ob tem, da je letos 125 hmeljarjev pridelovalo na 1480 hektarjih, kar je za dobrih 100 hektarjev manj kot lani. "Manj hmelja je posajenega zaradi karantenske bolezni, imenovane huda viroidna zakrnelost hmelja," pojasnjuje.
Hmelj, ki je lep na pogled, še ni nujno dober
Odvisno od sorte, vremena ...
"No, ne bo držalo, da je letina ena boljših. Res je, da kakšne sorte vizualno res dobro izgledajo, a so v bistvu 'zatajile', na primer kardinal in celeia. Po drugi strani pa bo zelo dobra sorta aurora, čeprav slabo izgleda," pa pravi Oset. Priznava pa, da so alfa smole, kot jim pravijo, letos res izredno dobre. "To vidiš že po tem, da se ti grablje zaradi teh smol kar na roke prijemljejo, a količinsko nekaterih sort ne bo tako veliko." Oset dodaja, da bodo imeli nekateri hmeljarji težave tudi s prodajo, ker jim hmelja zaradi nestanovitnega vremena ni uspelo dosledno tretirati. "Dež je povzročal izredne težave, zato nekateri zavračajo pridelek, ker ni bil dovolj tretiran proti plesni. Tudi tretiranje proti peronospori se ni vedno prijelo. Vsaj tri ure po tretiranju namreč ne sme deževati, sicer praktično vržeš stran okoli 1500 evrov."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
