Hrvaški bobri bavarskega porekla na slatinskih tleh

V Rogaški Slatini, natančneje na obrobju nekdanjega Vonarskega jezera, so odprli posebno središče, poimenovano Bobrov center. Z njim želijo tako najmlajše kot druge obiskovalce na zanimiv način podučiti o pomenu ohranjanja narave, hkrati pa želijo obogatiti turistično ponudbo tako same Rogaške Slatine kot bližnjega Podčetrtka in drugih občin Posotelja. "Ljudje danes ne berejo več s tabel, naravo morajo doživeti; morajo jo slišati, vonjati, tipati, tako si stvari tudi lažje zapomnijo," opisuje Tanja Košar Starič iz Zavoda RS za varstvo narave, ki je sodelovala pri oblikovanju vsebine na novo postavljene stavbe. Zato bodo obiskovalci lahko zlezli v bobrov dom, se postavili v strugo potoka in si ogledali, kakšna je razlika v biotski pestrosti med naravnim potokom in tistim, ki je umetno reguliran. "Ta center je namenjen predvsem mlajšim, da jih izobrazimo, pokažemo, kaj je v naravi, da jo bodo znali tudi sami opazovati. In ko jo bodo spoznali, jo bodo tudi spoštovali," poudarja Košar Staričeva.

En objekt, več ciljev

Zasluge za postavitev centra ima občina Rogaška Slatina, ki je idejo za tak center dobila že leta 2016. Njihov cilj sicer ni bil le ohranjanje narave, temveč tudi obogatiti turistično ponudbo na delu, kjer si že leta prizadevajo za ponovno vzpostavitev Vonarskega jezera.

"Naši cilji so bili trije – želeli smo na to območje dodati infrastrukturo, ki bi poudarila naravne danosti območja, ki je deloma tudi v Naturi 2000. Obenem smo želeli dodati nov produkt v turistično destinacijo, tretji cilj pa je bil, da ob kolesarski stezi Rogaška Slatina-Podčetrtek dodamo eno zanimivo vsebino," je natančneje 1,3 milijona evrov vreden projekt, ki je bil sofinanciran iz programa Interreg, opisal slatinski župan Branko Kidrič. V okviru projekta so dodatnih 100 tisoč evrov namenili tudi za izgradnjo mrtvih rokavov reke Sotle. S tem so, kot je poudarila Nataša Hribernik, predstavnica občine Grosuplje, ki je bila partnerica v skupnem projektu Slovenije in Hrvaške, boljše bivalne razmere uredili tudi vidri, saj so s pritoki zunaj večjih naselij zmanjšali možnosti njenih povozov.

Kako je bober poromal s Hrvaškega

Vidra kot tudi bober sta sedaj že stalnica v teh krajih; sledi bobra so vidne tudi na nekaterih kanalizacijskih in električnih vodih, dodaja župan. "Bober je pred 200 leti izumrl, ker so ga jedli, iz njegovega kožuha so delali odlično klobučevino (bobrovke) in še iz njegovih žlez so delali parfume. Tako so evrazijskega bobra v Sloveniji iztrebili pred več kot 200 leti," opisuje Košar Staričeva. Pred dvajsetimi leti pa so ga opazili prav v Brežicah, kjer je doma sedanji direktor Zavoda RS za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič. Kot je opisal, ga je pred 20 leti kolega v lokalu vprašal, ali v Sloveniji sploh imamo bobra. "Kolikor vem, ne, sem mu odgovoril. Pa je rekel, da je en ribič opazil vrbo, ki je bila obglodana tako, kot bi jo obglodal bober. Vprašal sem enoto zavoda za varstvo narave, če kaj vedo o tem, ti pa so preverili in ugotovili, da je res. Nato so stekla raziskovanja, od kod je prišel. V Posavini na Hrvaškem so takrat uvozili bobre iz Bavarske in jih izpustili v naravo, ker so jih hoteli vrniti v okolje, kjer so nekoč že bili. Očitno bobri, naj mi hrvaški kolegi ne zamerijo, niso bili zadovoljni s tamkajšnjimi razmerami in so krenili nazaj proti Nemčiji, prišli do Slovenije in si rekli 'tole je pa še boljše' in ostali," je v obliki anekdote ponovno naselitve bobra v Sloveniji opisal direktor zavoda.

Pot do najmočnejše turistične destinacije

"Želim si, da bi bil ta center močno obiskan. Želim si, da opravi svojo funkcijo izobraževanja, da odpremo v prihodnje še več takih centrov," je še dodal Oršanič. "Poklicnih naravovarstvenikov v naši državi ni veliko, naš zavod je med najmanjšimi, če ne celo najmanjši zavod za področje celotne države. Odgovornosti za stanje našega okolja, narave, ne moremo prevzemati. Odgovornost je na strani vseh nas. Vsi skupaj smo odgovorni, da naravo ohranjamo v čim boljšem stanjem in jo kot tako predamo našim zanamcem," je še poudaril. "Ta bobrov center pooseblja kar nekaj zadev, najprej odgovoren odnos do narave," se je strinjal tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. "Predstavlja tudi dodatno turistično ponudbo dveh pomembnih turističnih središč Rogaške Slatine in Podčetrtka. Na koncu pa ta center predstavlja dobro povezovanje z našimi sosedi na hrvaški strani. Brez povezovanja ne bomo prišli do tega, da bo ta dolina, levo in desno od Sotle, končno zadihala s polnimi pljuči," je še povedal minister in ob tem spomnil, da je dolgoletna želja vseh ponovna oživitev in zapolnitev Vonarskega jezera. Potem bo, je dodal, to območje postalo najmočnejša turistična destinacija.