HSE Velenju ne bo kupoval avtobusov

Dogovor, s katerim sta Mestna občina Velenje in Holding Slovenske elektrarne (HSE) spomladi zaključila sodni spor, ni več takšen, kot so ga spomladi predstavili velenjskim svetnikom. Spomnimo, do spora je prišlo zato, ker Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) oziroma njen lastnik HSE velenjski občini nista več želela izplačati letne odškodnine v višini 750 tisoč evrov, ki jo je v času svojega direktorovanja v TEŠ velenjski in šoštanjski občini obljubil Peter Dermol (sedanji velenjski podžupan). Šoštanjčani so izgubljeno odškodnino, ki je sicer občutno višja, uspeli pridobiti tako, da so poleg dogovorjenih sponzorstev TEŠ povišali vrednost nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, Velenjčani pa so se takrat odločili za tožbo. Letos spomladi so v Velenju svetnikom pojasnili, da so s TEŠ sklenili poravnavo, po kateri naj bi ta postavil vodikovo polnilnico in še deset let zagotavljal vodik za mestne avtobuse po ceni štiri do šest evrov za kilogram vodika, hkrati pa naj bi do višine največ 300 tisoč evrov (to je približno polovica cene zgolj enega avtobusa na vodik) sofinanciral nakup avtobusov na vodik.

K projektu se je priključil Šoštanj

Danes je dogovor že nekoliko drugačen. Kot so jasno sporočili iz HSE, Velenju ne bodo ne kupovali ne sofinancirali nobenega avtobusa. "Projekt je v fazi izdelave projektne dokumentacije, ki zajema nadgradnjo oziroma razširitev sistema za proizvodnjo in hranjenje vodika kot tudi postavitev polnilne infrastrukture. V TEŠ je predvidena vzpostavitev proizvodnje in polnilne infrastrukture, Mestna občina Velenje pa naj bi poskrbela za nabavo šestih avtobusov," so pojasnili v HSE.
Z Mestne občine Velenje smo po sedmih delovnih dneh čakanja na odgovor dobili še nekoliko drugačno pojasnilo: "Za izvajanje brezemisijskega javnega mestnega in medmestnega prevoza na lokalnem nivoju se v sklopu investicijskega projekta načrtuje nakup skupaj šestih vozil, od tega štirih s strani Mestne občine Velenje in dveh z vložkom Občine Šoštanj."
Kdaj se je k projektu priključila šoštanjska občina in kdaj so plan kljub dogovoru spremenili v delu, da bo HSE sofinanciral nakup enega avtobusa, velenjskim svetnikom niso pojasnili. So pa z velenjske občine sporočili, da pri tem obe občini računata na nepovratne finančne spodbude Eko sklada (en avtobus naj bi okvirno stal 600 tisoč evrov). In še, da si prizadevajo, da bi bila vozila, vključno z infrastrukturo za proizvodnjo in polnjenje vodika, v operativni rabi od konca avgusta 2020, ko sicer poteče veljavna koncesija za izvajanje obstoječe storitve Lokalc.

TEŠ z vodikom do dvojne koristi

So pa za Večer tokrat v HSE razložili, kako so sploh prišli do vodika kot goriva, ki naj bi ohladil sprti strani (vodik sicer v TEŠ uporabljajo za hlajenje naprav). "Ključna motivacija za premislek o projektu vodikovih tehnologij je bil lani sprejeti program porabe sredstev podnebnega sklada za leto 2019, ki z znatnimi subvencijami podpira uvajanje vodikovih tehnologij v promet." Dodali so, da TEŠ že vrsto let pridobiva vodik za potrebe hlajenja generatorjev blokov 5 in 6, proizvodna zmogljivost (vodik proizvajajo z elektrolizo vode) pa pri tem presega njihove trenutne potrebe.
Po podatkih, ki smo jih izbrskali, pa šaleška vodikarna, ki jo je med drugim pred dnevi velenjski podžupan Peter Dermol predstavljal okoljskemu ministru Simonu Zajcu, ne bo prva v državi. Pred leti je prvo vodikovo polnilnico v Lescah postavila družba Petrol, a jo je zaradi pomanjkanja povpraševanja po vodiku kmalu zatem zaprla. "Vodik bo, kot glavna alternativa v transportnem segmentu, to postal zelo težko glede na konkurenčnost baterijskih in hibridnih vozil. V močnejših ekonomijah pa bo vodik gotovo zavzemal pomemben delež, predvsem v voznih parkih javnega prometa v velemestih. Vodik ima velik potencial kot hranilnik energije, praktično je s tega vidika najidealnejši energent. Tudi težišče uporabe v prihodnosti bo prav gotovo v tem segmentu, saj bo idealen energent za sekundarno regulacijo elektroenergetskega sistema, ki pa bo to potreboval mnogo hitreje, če se bo elektromobilnost razvijala skladno s predlagano strategijo," razmišljajo v družbi Petrol. In prav to je dobra novica za TEŠ oziroma HSE, ki jo najverjetneje sami dobro poznajo.

Pomislek o varnosti

"Zgolj nekajdnevna raba vozila, gnanega na vodik, ne omogoča varne in vzdržne rabe polnilnic. Zadnja nesreča na Norveškem pa je pretresla tudi proizvajalce vozil, ki so sprejeli rigorozne ukrepe za umik vozil," so dodali v Petrolu in spomnili na nesrečo, ki se je nedavno zgodila v bližini Osla, ko je eksplodirala vodikova polnilnica. "Varnost je seveda na prvem mestu, zato z zanimanjem spremljamo razvoj dogodkov, predvsem informacije o vzrokih za incident in o morebitnem vplivu na nadaljnji razvoj vodikovih tehnologij in mobilnosti," ob tem dodajajo v HSE. "Incident se je sicer zgodil v trenutku, ko se tako na evropskem kot globalnem nivoju čedalje glasneje govori o vodiku kot alternativi na področju mobilnosti. Vodikova vozila imajo namreč bistvene prednosti pred klasičnimi električnimi vozili. Najpomembnejši sta čas polnjenja in doseg vodikovih vozil, ki omogočata način uporabe vozil, primerljiv temu, ki smo ga uporabniki vajeni pri konvencionalnih vozilih. Razširjenost polnilne infrastrukture pa je trenutno ključna omejitev za vodikova vozila, zato projekt aplikacij vodikovih tehnologij in postavitve vodikove polnilnice vidimo kot podporo obetavni tehnologiji in alternativnemu konceptu mobilnosti," pa so na pomisleke ob nesreči dodali v družbi HSE.