Rozmari Petek
Menda edini poslovni prostor v centru Celja, kjer dobesedno brbota 24 ur vse dni na leto, je Inkubator Savinjske regije, ki je svoje drugo bivališče našel v nekdanjih prostorih Kovinotehne. Podjetniki, ki tam najemajo prostore, se nekoliko razlikujejo od običajnih. Ne le po tem, da nekateri dobesedno delajo ponoči, ker je večina njihovih poslovnih partnerjev z drugega konca sveta. Skupno jim je, da so svojo pot začeli v varnem okolju, kjer so na svoji koži spoznali, kako zelo je na začetku vsake poslovne poti pomembna pomoč izkušenejših kolegov. Esra Dagtekin Mirt, ki je trenutno na platformi Kickstarter pravi hit, saj je v zgolj tednu dni uspela zbrati za več kot 100 tisoč evrov prednaročil za prodajo svojih posebnih tarot kart z obogateno resničnostjo, pravi, da ji brez pomoči kolegov iz inkubatorja ne bi uspelo. "Vedno, ko sem naletela na kakšno težavo, sem vprašala direktorico Sašo Lavrič, ta pa mi je vedno našla nekoga iz inkubatorja, ki mi je znal pomagati in svetovati," pravi podjetnica.
Ne iščejo zgolj najemnikov
"Prednost našega inkubatorja je, da nam je v teh letih uspelo zgraditi skupnost podjetij, ki pomagajo eno drugemu. So prvi kupci novih izdelkov, tudi prvi kritiki. Povedo, kje sami vidijo možnost izboljšav, napredka, kje so slabosti. Zato mi nikoli nismo želeli biti le ponudniki prostorov," opisuje direktorica Saša Lavrič. "K sreči smo rasli organsko. Sprva smo začeli na 250 kvadratnih metrih, sedaj jih imamo več kot tisoč. Ker bistvo je, da vsak vsakega pozna. Da nihče tukaj ni sam," poudari. Pri tem so jim že nekaj let v pomoč tudi sredstva razpisa subjektov inovativnega okolja, saj lahko tako uporabnikom inkubatorja zagotavljajo brezplačna informiranja, svetovanja, delavnice in tudi zunanje mentorje. Z ustanovitelji podjetij, ki so v inkubatorju, imajo redne sestanke, na katerih se med drugim dogovorijo, kaj ima kdo v načrtu, kaj bo nabavil, kaj lahko kdo drug nabavi, da potem to lahko uporabljajo vsi. Tako so denimo prišli do CNC-stroja, več različnih tiskalnikov, inkubator je uredil podkast studio za snemanje webinarjev in druge sestanke, kupil je tudi posebno napravo za fotografiranje, s katero je mogoče narediti 360-stopinjsko fotografijo brez ozadja. To se pri spletni prodaji še kako obrestuje.
Uspeh se skriva v obdelavi trga
Lavričeva opaža, da je čisto konkretna spletna prodaja izdelkov realnejša in lažja pot, po kateri stopa vse več novih podjetnikov, kot pa denimo prodaja aplikacij. Kot prvo, za takšno pot ne potrebuješ veliko zagonskega kapitala, temveč lahko dejansko začneš z ničle. "Visokotehnoloških podjetij je malo. Veliko pa je takšnih, ki uporabljajo znanje visokotehnoloških podjetij. Naša podjetja tako denimo s pridom uporabljajo 3D-tiskalnike. Bistvo uspeha je, da analiziraš trg, kje še ni tako velike ponudbe in kje lahko konkuriraš s svojimi cenami. Težko uspeš na trgu, kjer je veliko število ponudnikov, ti pa nisi veliko drugačen od njih. Prodajo in marketing moraš v začetku delati sam. Tako tudi najbolj spoznaš svoje kupce in temu primerno lahko pripraviš njihove akcije."
Le zato, ker ni dobila službe
Zgodba prej omenjene rekorderke kickstarterja je živ dokaz. V Slovenijo je prišla zaradi ljubezni, a kot turško govoreča profesorica umetnosti v Sloveniji ni našla dela. "Kmalu je postalo jasno, da učiti tukaj ne bom mogla, zato sem iskala vse mogoče službe, a niti v verigi hitre prehrane me niso hoteli zaposliti. Tako sem spoznala, da si bom službo očitno res morala najti sama," opisuje. Prišla je v inkubator in s pomočjo kolegov je razvila idejo, da bi na trg poslala posodobljeno različico tarot kart. A ne takšnih, iz katerih bi prerokovali prihodnost, temveč takšnih, ki človeku pomagajo razvozlati njegove dvome. "Jaz poudarjam, da gre bolj za izdelek za osebno rast. Ko si v dilemi, si vržeš karte in si ob tem postaviš vprašanje, ki te muči," opisuje. Kot umetnica je karte sprva oblikovala sama, kasneje, ko se je posel razširil in ko ga je želela nadgraditi še z aplikacijo, je poiskala dizajnerko. Skratka, iz nič je v štirih mesecih lanskega leta prišla na 75 tisoč evrov prihodkov. "Letos računam na pol milijona evrov prihodkov," napoveduje podjetnica, ki je svoj trg našla predvsem v Združenih državah Amerike.
Ne le mladi, tudi drugi so lahko novopečeni podjetniki
Ženske sicer v inkubatorju ne prednjačijo, priznava Lavričeva, "se pa trend vendarle obrača, tako da lahko rečemo, da je tretjina od skupno 50 ljudi sedaj že žensk". Predvsem pa starost v inkubatorju ni merilo, kot nekateri zmotno mislijo. "Naš cilj je, da bi v inkubator dobili tudi generacije nad 40 let, ki bi se odločale za podjetništvo. Izkušnje iz Amerike kažejo, da so to najboljši start upi, ker imajo že precej izkušenj." Dober primer takšnega je njihovo inkubirano podjetje Dezziv, v katerem sta sin in oče na podlagi potreb (eden od ustanoviteljev je invalid) razvila zavoro, s katero se lahko invalid z invalidskim vozičkom pomika po stopnicah. Sicer pa je eno najbolj znanih celjskih inkubiranih podjetij, ki je še zmeraj njihov član, podjetje Viar, ki je zaslovelo z razvojem virtualne resničnosti in leta 2017 postalo slovensko start up podjetje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
