Inšpekcijski odločbi po onesnaženju z blatom: Kaj je bilo opravljeno za 350 evrov, šest piv in salamo?

Po več kot dveh mesecih od dejanskega onesnaženja postaja bolj jasno, kdo vse je kriv za onesnaženje območja Vodul pri Dramljah in od kod izvira blato. Po ugotovitvah inšpektorata za okolje so na območju Vodul vozniki tovornjakov podjetja Lasaz odložili blato iz Čistilne naprave Ptuj in Čistilne naprave Rogaška Slatina. "Inšpektorica za okolje mu je 1. julija izdala odločbo, s katero mu je odredila, da mora v 15 dneh po vročitvi odločbe odstraniti celotno količino blata iz čiščenja komunalnih odpadnih vod, ki ga je nezakonito odložil, ter zagotoviti predpisano ravnanje z njim. Se pravi, zagotoviti mora njegovo obdelavo tako, da ga dejansko dostavi prevzemniku odpadkov v skladu s podatki iz evidenčnega lista ali ga odda zbiralcu ali obdelovalcu obdelave odpadkov," so sporočili iz inšpektorata. Po evidenčnih listih naj bi namreč okoli 400 kubičnih metrov blata, ki se je medtem že dodobra spralo v bližnji potok, bilo dostavljeno v Zalog.

Prišli do registrskih številk

​To še ne pomeni, da bo zemljišče v kratkem očiščeno, saj podjetje Lasaz, ki ga je s pomočjo informacij lokalnega prebivalstva kot glavnega krivca našla okoljska inšpekcija, pošte v 15 dneh še ni dvignil; odločba okoljskega inšpektorata ga bo tako v naslednjih dneh čakala v nabiralniku. Ker je tako uradno povzročitelj onesnaženja znan, sanacija ni bila naložena lastniku zemljišča. Ta je na zaslišanju izjavil, da mu je znanec predlagal, da mu pripelje zemljo, pomešano s sekanci, s čimer se je strinjal, ter da je za to prejel 350 evrov, salamo in šest pločevink piva. Tudi drugi so pripovedovali, da so neznane osebe konec aprila oziroma v začetku maja vozile najprej humus, nato pa čudno smrdeče blato. Nihče pa se ni spomnil registrskih številk. Šele konec junija pa inšpektorica nekako prišla do registrskih številk. Voznik tovornjaka je nato inšpektorici dejal, da je odložil blato iz omenjenih čistilnih naprav. In dodal, da je ravnal po navodilih nadrejenega in da je blato iz Čistilne naprave Ptuj na isto lokacijo vozil tudi njegov sodelavec.

Pri iskanju krivcev za podobno onesnaženje v Podčetrtku je zgodba nekoliko drugačna. Neuradno smo izvedeli, da so tam sanacijo naložili lastniku zemljišča (odločba je še v vročanju, zato inšpektorat točnih informacij za ta primer ne daje). Po naših podatkih so sicer tudi tam našli prevoznika, vendar pa je blato na svoje zemljišče odlagal lastnik. V primeru v naravi odloženega komunalnega blata skoraj v središču Šentjurja, povzročitelj, vsaj občini Šentjur, ki je lastnica zemlje in ki je medtem sanacijo že opravila, ni znan, tako računa za storitev odvoza zdaj nima komu dostaviti. Razen če bodo kaj več obrodile kriminalistične preiskave. Trenutno še teče predkazenski postopek v zvezi suma storitve kaznivega dejanja obremenjevanje in uničenje okolja po 4. odstavku, 332. člena Kazenskega zakonika. Za dejanje onesnaženja okolja, storjenega iz malomarnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo in z zaporom do osmih let.

CEP se pogosto zmoti pri evidencah

Nič kaj hudega pa se ne obeta celjskemu podjetju CEP, ki je bilo uradni prevzemnik blata iz Čistilne naprave Ptuj. Čeprav so v evidenčni list vpisali, da so v zbirni center Bukovžlak (skladiščni prostor, ki ga najemajo od podjetja Simbio) konec maja prevzeli dobrih 450 ton blata Komunalnega podjetja Ptuj ter da so ga deloma še isti dan, del pa dan kasneje oddali v zbirni center odpadkov ML surovine (s tem, da so ga oddali celo dobrih 100 ton več, kot so ga prejeli!), je vse, kar bi morali po inšpekcijski odločbi narediti, le to, da bi morali v prihodnje vnašati točne podatke. Dokazano namreč je, da v tem času na Bukovžlaku niso ničesar skladiščili, kar potrjujejo tudi v Simbiu. A še na takšno odločitev inšpektorata so se pritožili. Spomnimo, ni bilo prvič, da so evidence podjetja CEP prikazovale nekaj, dejansko stanje je bilo pa drugačno. Isti scenarij se je odvil pri iskanju nevarnih odpadkov, izkopanih pri sanaciji Vrtca Hudinja v Celju. Takrat so njihovi evidenčni listi sprva kazali, da so odpadke odpeljali na lokacijo v Zalog. Vsaj takšne podatke so imeli na Mestni občini Celje. Kasneje pa so okoljskemu inšpektoratu, spet na podlagi evidenc, dokazovali, da so odpadke predali podjetju Saubermacher. Sankcij tako tudi takrat niso prejeli.

Iz blata delajo "zlato"

"Mi smo vse naredili po zakonu, zdaj pa ljudje nas gledajo, kot da smo mi glavni krivci," vse zaplete s komunalnim blatom komentira Bojan Pirš, direktor OKP javnega podjetja za komunalne storitve v Rogaški Slatini. Izvajalce so izbrali na podlagi javnega razpisa, na katerega se z najugodnejšo ceno prijavljajo predvsem posredniki.

"Kaj naj se potem mi za njimi vozimo in preverjamo, kam so blato dejansko odložili?" pravi Pirš. Kot dodaja, cene komunalnih storitev določajo občine; konkretno tako lahko svojim odjemalcem zaračunajo odvoz komunalnega blata po ceni 65 evrov za tono, medtem ko morajo sami plačati za odvoz tone blata med 150 in 175 evri, odvisno od razpisa, kar jim prinaša veliko izgubo.

"Slučajno sem zdaj zasledil, da so podizvajalci prevzeli blato po ceni 69 evrov na tono, ko smo ga mi plačali 175 evrov na tono. Katastrofa." Edino rešitev vidi v sežigalnicah. "Saj tudi prej, ko so naše blato prevzemali Madžari, so to večkrat vozili direktno na njive, mi pa smo potem kupovali madžarski papriko in govedino."