Rozmari Petek
"Mi imamo popise; neke stvari so nam jasne, kaj je treba narediti. Moramo pa počakati na razpise, saj občina tega s svojim denarjem ne more narediti. Zato imamo na zalogi več projektov. Poleg prizidka k Domu kulture zaradi premajhne knjižnice pripravljamo tudi projekt prizidka k športni dvorani, ki je tudi na neki način zahteven. In še projekt sanacije Osnovne šole Pod goro. Zanjo že imamo odobrena sredstva v višini milijon evrov, v naslednjem letu bi dobili dokumentacijo in v letu 2023 ali 2024 bi to šolo obnovili. Je pa to kar velik projekt, ker bo treba celoten del šole obnoviti, sanirati. Razmišljali smo, da bi objekt porušili in naredili novega, ker so potrebni kar precejšni posegi v statiko objekta, pa nismo dobili soglasja spomeniškega varstva."
Omenili ste popise. Kaj to pomeni? Imate prioriteten spisek želja, kaj vse je treba storiti?
"Tako nekako. Prioriteta je vse. Kdaj se bomo česa lotili, pa je odvisno od tega, kako bomo uspešni pri kakih kandidaturah, ker vsega občina ne more zagotoviti sama. Mi smo v občini sprejeli dokumente za pet do deset let naprej; to smo naredili za področje kulture, šolske vzgoje, gasilstva, turizma, vse to smo opredelili in na občinskem svetu sprejeli. Na teh osnovah pripravljamo projekte. Vse investicije so deloma sofinancirane, kjer so le lahko. Zato bomo konec leta imeli narejeno dokumentacijo za veliko projektov. Potem pa samo čakamo na razpise. Ob prej naštetih projektih bo treba kmalu začeti razmišljati tudi o tem, da vrtci že postajajo premajhni, zato bomo tudi na tem področju nekaj morali narediti. Kje, kako se še nismo pogovarjali. A vsaj tri do štiri dodatne oddelke bomo morali zagotoviti v Konjicah. Zame bi bilo najbolj logično, da prostore uredimo v nekdanji enoti na Slomškovi, ki sicer sedaj služi drugim namenom, spet drugim se ne zdi tako. Mnenja so različna. Tam je sicer tudi šola za otroke s posebnimi potrebami, ki tudi potrebuje več prostora. O vsem tem bomo zato morali kako doreči. Idej, potreb in želja je veliko."
Kakšne pa so realne proračunske možnosti?
"Konjiški občinski proračun je realno velik 13 milijonov evrov, vse ostalo so prejudiciranja. Ko opravimo zakonske obveznosti, velikih rezerv za naložbe praktično ni. Treba se je zavedati prioritet. Ob teh pa moramo vsem občanom zagotoviti vsaj približno enake življenjske razmere - ne glede na to, ali živi občan v Zbelovem ali v središču Slovenskih Konjic. Zato veliko vlagamo v cestno infrastrukturo, urejamo lokalne poti, javne poti, lokalne ceste. Imamo kar nekaj plazov, ki jih je treba odpraviti. Občinski svet in župan morata biti pravična do vseh."
Včasih imajo vlaganja v asfalt nekoliko banalen, predvolilni prizvok.
"Že mogoče, a ceste so pomembne za ljudi, ki so oddaljeni od središča občine. Lahko govorijo, da je to banalno, a to je osnova. Mi imamo 280 kilometrov cest, 50 kilometrov pločnikov, 900 parkirišč ... Vse to urejati, vzdrževati in sanirati ni nikoli končana zgodba. Ko nekje zaključiš, lahko drugje spet začneš. To mora biti vsaj kolikor toliko pravično urejeno za vse občane. Tudi za okolja, ki niso v centrih. Trudim se, da je tako. Ne morejo eni imeti slabih pločnikov, drugi pa hoditi še po blatu. Hkrati v občini poteka še ena 'osnova', gradnja sekundarne kanalizacije. Še 15 kilometrov je moramo narediti. A ko to delamo, delamo vse celovito - od vodovodov, elektrike, razsvetljave, ne le kanalizacije. Tudi ko ceste obnavljamo, ne gremo na 'lopov sistem', ampak tako, kot je treba."
Lopov sistem?
"Ja, lopov sistem je, da vržeš gor malo asfalta, da lahko čez tri leta spet popravljaš. Karkoli obnavljamo ali delamo na novo, delamo, kot je razumno."
Kaj se pa dogaja s hotelom v mestu, ki že leta sameva?
"To je še vedno rak rana občine in urejenosti kraja. Konec koncev vseeno nismo brez prenočitvenih kapacitet, ampak to ni to. Mesto hotel pogreša in ga potrebuje. Neke stvari, ki so nekoč živele na področju turizma in povezave s športom, niso izkoriščene. Upam, da se bo našel nekdo, ki bo to videl kot priložnost. Občina tu kaj veliko ne more narediti. Treba pa se je tudi zavedati, da je ta hotel nekoč bil pojem. Vsako mesto ima neko zgodovino, to velja tudi za takšne in drugačne posameznike, ki so to zgodbo uspešno uničili za pest drobiža."
Hotela občina ne bo kupila, poudarjate. Ste pa kupili staro pekarno. Zakaj?
"Ker je bila cena primerna, 2600 kvadratnih metrov v centru mesta smo dobili za zelo razumen denar. To je eno, po drugi strani pa imamo neki dogovor, da poskušamo kupiti objekte v centru mesta, da se nam potem ne zgodi, da nekdo drug diktira tempo mesta. Kot pri hotelu, denimo. Lani smo kupili tudi objekt Ilirika pri Belem konju. Sedaj se bomo odločili, kaj bomo s tem naredili. Imamo dovoljenja, da se to podre, ker je v tako slabem stanju. Za staro pekarno bomo pa videli. Trg je prazen, a dolgoročni cilj je, da zapremo stari del. Toda še prej moramo urediti logistiko, torej dovolj parkirnih mest, da potem lahko center živi, funkcionira. Kar nekaj napak je bilo v tem delu narejenih. No, tako jaz razmišljam in še mogoče kdo. Sami smo začeli sistematično urejati hiše na drugi strani Dravinje, do njih peljemo tolpovod, da bomo potem lahko drvarnice, ki zadaj kazijo pogled, odstranili. Imamo idejni projekt, da bi naredili dva manjša bloka z od desetimi do dvanajstimi stanovanji. Ker mestno jedro ne bo živelo, če notri ne bo stanovalcev. Vse ostalo je iluzorno pričakovati. Mestno jedro je bilo vedno prestižna lokacija, tam so živeli najbolj ugledni, spoštovani in konec koncev materialno podprti ljudje. Potem se je v nekem delu začela dogajati socialna zgodba. Te spremembe zahtevajo čas."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
