Rozmari Petek
Po parlamentarnih počitnicah se bo stopnjeval pritisk na vlado, katero letnico za izstop Slovenije iz premoga bo sprejela. Kot je znano, ministrstvo za infrastrukturo (MZI) podpira čimprejšnji izstop, letnico 2033, Sindikat Premogovnika Velenje na drugi strani pa čim kasnejšega, to je letnico 2042. In to ne glede na podatek, da je Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ), ki je njihov edini kupec premoga, lani imela 280 milijonov evrov izgube, ter na mnoge namige o tem, da zaradi tega ne bo dočakala niti leta 2033.
Kako odgovarjate na argumentacije o letnici izstopa?
"Treba se je zavedati, zakaj je bil narejen HSE. Z namenom, da trži poceni in od vremena odvisno energijo iz Drave ter zanesljivo, a dražjo energijo iz TEŠ. Ko daš skupaj miks obeh cen, laični izračun, temelječ na zdravi kmečki pameti, pokaže, da povprečna ocena iz teh dveh še vedno da holdingu lepe dobičke. Tudi pri ceni okoljskih kuponov 50 evrov na tono. To, da so prenesli bremena in slabitve na TEŠ, so knjigovodske zadeve, ki jih mi najbolj ne razumemo. Po izračunih nekaterih ekonomistov bi lanska izguba morala znašati največ 37 milijonov, skupaj s financiranjem bloka 6 in amortizacijo."
A ljudi je najbrž strah, ko poslušajo namige o stečaju TEŠ?
"Direktno o stečaju ni govora, ker vendarle verjamemo, da toliko zdrave pameti je, da država tega ne bo dopustila. Ker elektrika je nekaj, kar potrebujemo. Ni pa prijetno to poslušati, ker ljudje imajo kredite, šolajoče otroke. Mislim da, ko bo letnica znana, bomo zelo težko dobili nove sodelavce, a do zaključka proizvodnje jih potrebujemo. Signali iz ministrstva in direktoratov za energijo, da lahko do zapiranja pride celo prej, so v resnici nestrokovni in po mojem je to le pritisk na naše pogajalce, naj popustimo pri letnici zapiranja. Sploh pa je ministrstvo odgovorno za to, da bomo državljani imeli varno, zanesljivo in cenovno ugodno električno energijo. Ne moreš kar enostavno reči, da bomo tretjino elektrike uvozili. Ko trgovci vidijo, da je nimaš, je takoj drugačna cena. Plus trgovske poti niso tako pretočne z elektriko, kot pravijo. Vem, da bi vmes mi lahko prodajali elektriko v Črno goro, pa je nismo mogli, ker niso imeli trgovskih poti zakupljenih. Ker je polno. Takrat, ko je je veliko, jo imajo vsi. Ko je ni, pa vsak zase skrbi."
Sindikat je pred kratkim izstopil iz skupine, ki vodi potek prestrukturiranja. Tudi kot neke vrste pritisk na zamenjavo določenih članov v tej skupini, ki podpirajo letnico 2033.
"Mi smo izstopili, dali možnost vladi, da prevetri skupino na svoji strani z bolj kompetentnimi ljudmi, ki znajo poslušati argumente. Drugo je pravna pot, kjer smo dali pritožbo na ministrstvo za okolje na Celovito presojo vplivov na okolje in zahtevo za priznanje stranskega udeleženca v postopku. Tretja je klasična, ulica in sindikalne zadeve, o tem bo odločal izvršni odbor sindikata. V vsakem primeru pa so na koncu vedno pogajanja in se zadeve rešujejo z dogovorom. Upam, da si bo vlada vzela čas in bo naredila izračune za vsako posamezno letnico, kar že vseskozi zahtevamo. V vmesnem času pa, kot je naš uradni predlog, sporočimo v Bruselj letnico 2042. Zaradi tega ne izgubimo popolnoma nobenih sredstev, ker Bruselj nam jih je dolžan dati. Ne glede na to, ali je plan ambiciozen ali ne. Mi pa moramo začeti prestrukturiranje in bomo začeli, ker se bo verjetno blok 5 predčasno zaprl. Naredimo Energetski koncept Slovenije, tam naj energetiki in strokovnjaki določijo, kje bomo dobili elektriko, in ceno naj povedo. A realno, ne čez palec.
Sama strategija je zelo ohlapen dokument. Če bo sprejeta, je zavezujoča samo letnica izstopa. Govori le o 800 novih delovnih mestih, mi pa o izgubi 2 tisoč neposrednih plus od 2 do 4 tisoč posrednih delovnih mest. Nimamo zaveze, v katerem zakonu bomo reševali socialni del, opisujejo zgolj možne vire. Vse je v megli. Poudarek je na izpolnjevanju okoljskih ciljev, preostali trije cilji - energetski, gospodarski, socialni - so zanemarjeni. Teh v strategiji ni. Po mojem so ti isti ljudje na ministrstvu bili odgovorni tudi za prejšnjo finančno perspektivo od 2013 do 2020, ko so se te olajšave in podporne sheme v Evropi dogovarjale za države, kjer je proizvodnja elektrike iz premoga večja od 25 odstotkov. Vsi so si naredili vsaj enega ali dva podporna mehanizma, samo Slovenija ni nobenega uveljavljala. Pa gre za stotine milijonov evrov, ki bi jih lahko prihranili TEŠ. Lahko bi se dogovorili za brezplačne kupone za ogrevanje pa podporni mehanizem za proizvodnjo iz termo objekta, modernizacijski sklad, pa še drugi podporni mehanizmi obstajajo. Mi edini nimamo nobenega. Bogata Nemčija ga ima, Poljska si je izborila ogromne odpustke, samo mi tega nimamo. In ti isti ljudje se ponovno pogajajo za strategijo. Kako naj jim verjamemo, da bo karkoli veljavno, da bomo imeli potem otipljive argumente, da nekaj zahtevamo. In naš izstop je dejansko pritisk, da vlada zamenja te, ki so tukaj, ki so po našem delali brez pravih analiz, stihijsko, nekompetentno. Mislim, da so nas v končni fazi tudi malo podcenjevali, ker ko smo dali strokovne argumente, zakaj strategija ni prava in kje jo je treba dopolniti, smo dobili podcenjujoče odgovore."
V strategiji je le z enim odstavkom omenjeno, da bodo poskušali poskrbeti ustrezne zaposlitve za invalide. Poskušali!
Na kaj na primer ste opozorili?
"Invalidi, recimo, so tak primer. V sami strategiji je le z enim odstavkom omenjeno, da bodo poskušali poskrbeti ustrezne zaposlitve za invalide. Poskušali! Ampak mi imamo 405 invalidov, večji del delovnih, ki so sedaj večinoma zaposleni v podjetju HTZ in opravljajo bolj enostavna dela, ki jih človek po nezgodi, ki jo je imel v jami, sploh lahko opravlja. Pri nas ne gre tako enostavno kot v kakšnem drugem invalidskem podjetju. Ko si 25 let v jami in doživiš nezgodo, ni rešitev prezaposlitev v ostali del Gorenja. In tudi tukaj gre za zaposlitve, ki jih do konca izkopavanja premoga potrebujemo. Ali koplješ 2,5 milijona ali 3 milijone premoga."
Z leti naj bi se sicer poraba premoga v TEŠ manjšala?
"Tisto je bil nesrečni NIP 6! Tudi ti, ki sedaj pripravljajo strategijo prehoda, jemljejo NIP 6 kot nekaj verodostojnega. Res je bil potrjen v državnem zboru in je s tem veljaven, vendar niti ena številka iz tistega NIP 6 ne velja. Ne proizvodnja ne poraba ne onesnaženje ne kadrovska struktura. Mi jim očitamo, da so naredili strategijo na napačnih podatkih. Če bi vzeli sedanje, realnejše podatke, bi videli, da je na socialnem delu zgodba o koncu v letu 2038 ali 2042 najbolj pravična. Torej, nekaj, kar že takrat ni veljalo, smo postavili v nov dokument, da zopet ne drži! Oni iščejo vse, kar bi bilo ugodno za sprejem letnice 2033."
Zakaj po vašem mnenju tako vztrajajo pri tej letnici? Osebne zamere morda?
"Morda je kaj v osebnem prepričanju ljudi, ki o tem odločajo. So bolj okoljsko naravnani. Nekaj pa je naša pregovorna všečnost Evropski uniji. Ljudje hodijo v Bruselj nekaj sprejemat, čez dve leti pa ugotovijo, da se tega enostavno ne da narediti. V Elektru Ljubljana so razlagali, da se jim dogaja, da morajo priklopiti sončno elektrarno, za katero je lastnik dal 12 tisoč evrov, v Elektru pa so porabili sto tisoč evrov, da so zamenjali dovodni kabel in vse drugo. Tako ne gre. Mislim sicer, da na visokih položajih ne sme iti za osebne zamere ali kake druge zgodbe, ker potem pa res ne vem, kam to Slovenijo pelje. Ne vemo pa, kakšni so lobiji zadaj, ker s tem se odpre pot za trgovanje z električno energijo, kjer so pribitki lahko enormni. Kot pri CO2-kuponih, kjer trgovci obračajo ogromne dobičke. V petih letih pristanejo med najbogatejšimi Slovenci. To ni prosti trg."
Gospodarstveniki bi soglašali z letnico 2038, tak naj bi bil, kot pravite, tudi prvi predlog Deloitta, ki je pripravljal strategijo. Zakaj pa vi tako vztrajate pri 2042?
"Mi glede na našo kadrovsko strukturo pač zagovarjamo socialni del in s tem definitivno leto 2042, ker takrat se po naravni poti največji delež sedaj zaposlenih upokoji. Do 70 odstotkov bi se jih do takrat lahko upokojilo. Tem, ki bodo na novo vstopali, pa moramo z zakonom o postopnem zapiranju jasno povedati, na kakšen način se bodo prezaposlovali. Spet je pripravljavec MZI. Ne vem, ali karkoli delajo na tem, mi se trudimo, pripravljamo neke člene. Ali jih bo možno kje izpogajati, bomo pa videli. Definitivno pa ni pravičen prehod, da nas prezaposlijo nekam, denimo v Gorenje, za pol manjšo plačo. To zame ni pravičen prehod. To je zgolj prehod. A če si je Evropa izmislila, naša država pa potrdila, da bomo prej zaprli, potem naj to naredijo pravično. To je, da se za ljudi poskrbi na način, ki ne bo zmanjšal življenjskega standarda. S to izobrazbo, okoli 60 odstotkov ima poklicno in tehniško izobrazbo, priskrbeti delovna mesta s tako povprečno plačo bo zelo težko. Mi opozarjamo, da ko se rudnik zapre, imaš v enem dnevu 1000 do 1200 zaposlenih, ki so brez zaposlitve. Bližja ko je letnica, večja je številka in rešitve za to gospodarstveniki nimajo. Lažje bi bilo, če bi postopoma vsako leto za 40 do 50 ljudi morali najti nova delovna mesta, vendar mi ljudi potrebujemo. Presekati in ljudi dati v novo fabriko je pa misija, ki je nihče v tem trenutku ne zna razrešiti. Morda je delna rešitev javni sektor, policija, gasilci, carina, vojska, za kar bi se jih lahko kar nekaj prekvalificiralo, drugo bo treba reševat drugače. Več ko jih ima pogoje za upokojitev ali čakanje na zavodu, lažje bo."
Mislim, da so nas v končni fazi tudi malo podcenjevali
Med očitki, da se kot sindikat toliko zavzemate za čim daljše obratovanje, je, da še vedno branite naložbo v blok 6, ki jo spremlja negativna konotacija. Sedaj se tudi dejansko zgodba odvija na sodišču.
"Ja, ampak naš sindikat vedno pravi, če je kaj narobe, naj vendar že odločijo in te ljudi kaznujejo. Če ni, pa naj se zgodba zaključi. Saj naložb ni peljal sindikat. Kaže se, da je nujno potrebna, to pravita tudi Eles, gospodarstvo. Nekaj preplačila je bilo vrnjenega. Ali je pobot bil zaradi nepravilnosti, ne vemo, ker dokumenti niso dostopni. Ne branimo naložbe. Mi branimo število zaposlenih, branimo energetiko, premogovništvo, ker to potrebujemo. Ljudem omogoča precej dobro življenje. Ni idealno, a so še kar lepe plače in tukaj smo nekako navajeni s tem živeti. Ne vem, kje bodo našli nove energetske lokacije. Saj tudi nova nuklearka ne bo zadosti. Manjkalo bo še za eno, takšne so projekcije porabe energije. In če bomo o novi nuklearki odločali na referendumu, se bomo morali generalno odločati o energetski prihodnosti. Če boš uvozno odvisen, bo enako, kot je bilo lani v času epidemije z maskami in zaščitno opremo - nobene solidarnosti."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
