Gordana Possnig
Celjska bolnišnica ima od sredine avgusta dve aparaturi za magnetno resonanco (MR), obe tudi uporablja vse dni v tednu. Predtem so imeli v bolnišnici dolga leta na razpolago le sedaj že 14 let star aparat za tovrstne preiskave, ki pa se je že večkrat pokvaril. Tudi 22. marca letos je bilo tako. A tedaj so se v vodstvu bolnišnice, da bi se izognili posledicam in dejstvu, da bodo morali prenaročiti paciente v čakalni vrsti, prvič odločili za novo, nadomestno rešitev. To je bil precedenčen primer v našem zdravstvu.
Precendenčni primer
Že dan po okvari aparata je celjska bolnišnica namreč sklenila pogodbo o opravljanju zdravstvenih storitev v letu 2018 s specialistično kliniko Dvorec Lanovž (ta nima koncesije) za opravljanje radioloških storitev. Naknadno pa so k pogodbi sklenili še aneks, s katerim so omejili število preiskav na največ 80. "V tem času so v naši bolnišnici naročeni pacienti opravili preiskave v Dvorcu Lanovž. Tovrstnih preiskav je bilo 77, zadnja 10. aprila. Za tovrstno sodelovanje sodelovanje obstaja pravna podlaga. 53. c-člen zakona o zdravstveni dejavnosti namreč določa, da se javni zdravstveni zavodi lahko z drugim izvajalcem zdravstvene dejavnosti pogodbeno dogovorijo o opravljanju storitev. Specialistična klinika Dvorec Lanovž pa ima dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti," so odgovorili v celjski bolnišnici in ob tem še zapisali, da so želeli s tem pacientom, katerih obravnava bi zaradi okvare aparata odpadla in se prestavila za določen čas, zagotoviti pravočasno obravnavo.
Danijela Gorišek, predstavnica za odnose z javnostmi iz celjske bolnišnice, nam je ob tem na vprašanje, zakaj so si za sodelovanje izbrali prav Dvorec Lanovž, odgovorila, da ima ta dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, ob tem pa ima sedež v Celju, kar je bilo z logističnega vidika tudi za paciente najbolj ugodno. Je pa še zapisala, da je pobuda za sodelovanje prišla iz Lanovža, sami pa so jo zaradi časovne stiske sprejeli. Dogovor je bil sklenjen le za preiskave z magnetno resonanco.
Po normiranih cenah
Celjska bolnišnica je Dvorcu Lanovž (njen solastnik in strokovni vodja je Luka Turk, ki je predtem delal v celjski bolnišnici) opravljene storitev plačevala po cenah za magnetnoresonančne preiskave, ki jih izvajalcem teh storitev priznava in plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in ne po njihovih cenah. "Gre za enotne cene, določene v Splošnem dogovoru 2018. Ker pa je imela bolnišnica, kljub temu da so bile storitve opravljene v Dvorcu Lanovž, z njihovo izvedbo nekaj administrativnih stroškov, ki so sestavni del cene, je storitve plačala po 15 odstotkov nižjih cenah od enotnih. Skupaj jim je plačala 14.264 evrov," je zapisano v odgovoru celjske bolnišnice.
Ta manever vodstva bolnišnice pa ni presenetil le javnosti, ampak tudi same zaposlene, predvsem tiste na radiološkem oddelku. Pojavile so se namreč govorice, da naj bi se tovrstno sodelovanje s kliniko Lanovž nadaljevalo tudi v prihodnje. Da je očitno bilo v tem nekaj resnice, govori tudi dejstvo, da je bila ena točka sredine seje sveta zavoda celjske bolnišnice tudi predlog sodelovanja v primeru izpada rentgenske diagnostike zaradi okvar oziroma skrajševanja čakalnih vrst z regionalnimi ponudniki storitev.
Razprava na seji sveta zavoda je bila dokaj burna, poslovna direktorica mag. Margareta Guček Zakošek pa se je v svojih odgovorih enolično ponavljala in zatrjevala, da se trudijo vseskozi delati le v dobrobit svojih pacientov. Svetnik Damir Ivančić je ob tem zavzel stališče, da je treba narediti vse, da se pri nas ohrani javno zdravstvo. Zaposlena radiologinja Anita Dobrovolec in radiološki inženir Denis Tržan pa sta se ob tem vprašala, ali ne bi vodstvo raje razmislilo o nakupu nove aparature za magnetno resonanco, saj so servisi za dotrajani aparat zelo dragi. Strokovni direktor bolnišnice mag. Franc Vindišar je dodal, da od sredine avgusta, ko je začel delovati novi aparat, čakalnih dob za tovrstne preiskave skoraj ni več. In da potreb za to, da bi morali prenaročati v druge ustanove, ni in upa, da jih v prihodnje tudi ne bo. Predlog pogodbe, ki predvideva jasno določen protokol v podobnih situacijah, je bil članom sveta zavoda na seji sicer ponujen kot osnutek, a nato svetniki o tem sploh niso glasovali.
