Je vojniško društvo, ki skrbi za zapuščene živali, v Velenju res nezaželeno?

"Iz Velenja spet klic na pomoč. Kljub temu da nas je velenjska občinska referentka za sterilizacijo in kastracijo, milo rečeno, okrcala, da nimamo v Velenju kaj delati in naj se brigamo za Vojnik, smo se za pomoči potrebno muco takoj zorganizirali in muca je že na varnem," so pred kratkim na svoji facebook strani zapisali člani Društva za lepše mačje življenje iz Vojnika. Kot so svojim sledilcem že opisovali, z velenjsko občino niso uspeli najti primernega stika. "Tako arogantnega in nesramnega odnosa že dolgo nisem doživela. Naj povem samo to, da mi je bilo ostro rečeno, naj velenjske muce pustim, da so z nami samo težave, ker pomagamo pomoči potrebnim, in naj se brigamo za Vojnik. Torej, občani Velenja in okolice, prepovedano se nam je odzvati vašemu klicu na pomoč. Še več, zagrozili so nam s prijavo na inšpekcijo, ker pomagamo pomoči potrebnim. Pa smo bili muci, ki je zmrzovala pred Mercatorjem, zadnja bilka za rešitev. Prav tako muci, ki je živela na parkirišču sredi Velenja in je imela za sabo več legel. Pa muca s prestreljenima tačkama, v Velenju smo našli tudi hudo poškodovanega mačka, za katerega smo z najditelji sumili, da je bil pretepen," so ob tem našteli le nekaj primerov rešenih velenjskih mačk. Vse stroške za velenjske muce so tako krili donatorji.

Kako je nastal kratki stik?

Zgodba ni tako črna, pa trdijo nekateri občani, ki se niso želeli izpostaviti. Ti pravijo, da so pripovedi vojniškega društva o trpečih velenjskih mačkah prenapihnjene. Nekateri trdijo, da vse mačke, ki jih tako najdejo, niti niso prostoživeče, temveč so se zgolj nekoliko oddaljile od doma. In da naj bi bili ravno zaradi takšnih zgodb na velenjski občini do vojniškega društva bolj zadržani. "V Velenju že vrsto let uspešno rešujemo problematiko zapuščenih živali in smo za zgled marsikateri občini, saj se le-te obračajo na nas po nasvete in izkušnje," so uvodoma pojasnili. Nato so obrazložili, s kom vse sodelujejo na področju varstva živali. "V Mestni občini Velenje vsako leto z najbližjim zavetiščem Zonzani sklenemo pogodbo, s katero poskrbimo za izpolnitev vseh zakonskih obveznosti glede zapuščenih živali na našem območju. Prav tako imamo s Šaleško veterino sklenjeno pogodbo za nujno oskrbo živali, dobro sodelujemo tudi z lokalnim društvom Smrčki. Sodelovanje med nami vsa leta poteka nemoteno in brez težav, saj smo do sedaj pomagali popolnoma vsem zapuščenim živalim. Na razpolago smo 24 ur na dan na treh kontaktnih številkah - občina, zavetišče in 112, zato je nemogoče, da bi bili neodzivni. V Mestni občini Velenje letno za zapuščene živali namenimo 20 tisoč evrov," pojasnjujejo.

Kje je potem nastal kratki stik? Na občini o tem niso želeli na dolgo razpredati. Dejali so le: "Društvo iz Vojnika se je res obrnilo na nas, vendar, kot smo pojasnili, smo tudi letos skrb za zapuščene živali zaupali omenjenima organizacijama, s katerima že vrsto let dobro sodelujemo." Da z občino lepo sodelujejo, se je na facebook strani pohvalilo tudi mlado Društvo za pomoč živalim Velenje Smrčki. Kot so denimo zapisali februarja letos, so v dveh mesecih sterilizirali pet muc, od tega štiri mladičke in eno odraslo, in kastrirali tri mačje mladiče. "Šestim smo našli dom, dve smo vrnili nazaj v naravo. Delali smo po dveh metodah, obe nam je omogočila Mestna občina Velenje. Ker nam zaenkrat dobro gre, bomo tako tudi nadaljevali. Hvala, Mestna občina Velenje!" To je tudi edino društvo za zaščito živali, ki deluje v Velenju; nekdanje društvo Poživ, ki je tudi zelo dobro opravljalo svoje poslanstvo, je namreč trenutno v mirovanju.

Odzovejo se na vsak klic na pomoč

Vojniško društvo poleg vojniške občine nemoteno deluje še v drugih občinah. Odzovejo se klicu na pomoč ne glede na to, od kod prihaja. Imajo še kje takšne težave kot v Velenju? "Z vsemi drugimi občinami imamo kulturen odnos. Tudi z vojniške sicer ne prejemamo pomoči za naše delo, vendar so nam tam lani vljudno pojasnili, da imajo sklenjeno pogodbo z Zonzanijem in da naj se prijavimo na naslednji razpis. Pogosto lepo sodelujemo tudi z Mačjo hišo. Na tak odnos, kot smo ga doživeli v Velenju, še nikjer nismo naleteli," dodaja predsednica vojniškega društva Suzana Suholežnik in ob tem poudarja, da je glede na vse številnejše klice iz Velenja hotela občino le vprašati, ali jim lahko pomagajo. Sami bodo vseeno pomagali tudi velenjskim mačkam, denar za zdravljenje pa bodo še naprej zbirali z donacijami.