Ko pomislimo na velike skladatelje, se ob tem nehote najprej pojavijo imena tujih znanih umetnikov, o katerih smo poslušali znova in znova od mladih nog. Slovenski skladatelji pa ponavadi ostanejo skriti in eden takšnih je bil tudi Josip Ipavec, Šentjurčan, zdravnik in skladatelj, član znane družine. Veliko je naredil za slovensko glasbeno zgodovino. Med njegova najpomembnejša dela spadata prvi slovenski operni balet Možiček in najobsežnejše delo, opereta Princesa Vrtoglavka, prvič izvedena šele leta 1997, največ pa je ustvarjal samospeve in orgelske skladbe.
Pomemben, a malo znan
V začetku februarja je v sodelovanju Knjižnice Šentjur in založbe Beletrina izšla knjiga ddr. Igorja Grdine Slovenski Mozart. Tega imena Grdina skladatelju ni nadel sam: "Marsikdo misli, da je to knjigotržna finta, je pa to zgodovinsko izpričan naslov iz nekrologa nemškega avtorja. Da je v letu 1921, takoj po vojni, ko so bile meje na novo začrtane in narodi nerazpoloženi drug do drugega, nekdo iz druge kulture drugega označil tako laskavo, potem to že samo po sebi govori o njegovem pomenu."
Josip se je gibal v pomembnih krogih, v času delovanja v vojaški bolnišnici na Dunaju se je na primer učil instrumentacije pri znanem Aleksandru Zemlinskem. Čeprav je kasneje ustvarjal v domačem Šentjurju, daleč o velikih mestnih središč, kjer je bilo vse ustvarjalno dogajanje, je vedel, kaj se v svetu dogaja. O njegovi pomembnosti v svetu govori tudi sodelovanje z znanim baritonistom Ferryjem Leonom Lulekom, za katerega je ustvaril celo vrsto samospevov ob spremljavi klavirja.
Velik skladatelj, a premalo znan
Avtor knjige je povedal, da so v digitalni dobi na voljo pripomočki, ki so mu pomagali pri lažjem iskanju virov: "V posameznih časopisih, raztresenih po dveh celinah, se je pokazalo, da je bilo izvedb del Josipa Ipavca več. Možiček je bil izveden že leta 1902 v graški operi, ki je bila tedaj nova in ena največjih v srednji Evropi." Grdina, ki se je z družino Ipavec ukvarjal že prej, je pojasnil, da pred 20 leti ni bilo dostopnih fotografij pevcev, s katerimi je sodeloval Josip Ipavec, sedaj pa lahko izvemo več tudi o njihovih karierah. O pomembnosti Ipavca kaže tudi cena njegovih pisem, ki so jih našli v dunajskem antikvariatu, kjer se ukvarjajo prav z rokopisi. Pisma so dosegla dvakratnik cene pisem pomembnega skladatelja iz Trsta Antonia Smareglia. Grdina je še povedal, da bo Ipavčevo leto odmevalo tudi širše, saj bo njegove skladbe pela med drugim Bernarda Fink, po delih tega premalo poznanega umetnika pa posegajo tudi tuji pevci. "Josipa ni pokopala nekvaliteta, ampak nebrižnost in samozagledanost nekaterih, ki so odločali, sedaj pa na srečo ni tako," je še pojasnil Grdina.
Aktivno v njegov spomin
Šentjurska občina in društva se že več let trudijo za ohranjanje dediščine Ipavčeve družine. To leto bo le še nadgradnja tega v želji, da bi ljudje v širši in daljni okolici spoznali pomembnega umetnika. Tako so lani ustanovili skupino za pripravo jubilejnega leta pod vodstvom Tatjane Oset, direktorice Knjižnice Šentjur. Na kulturni praznik so pripravili komemoracijo, 25. februarja bodo odprli likovno razstavo Pandemoni avtorja Anžeta Ipavca, Josipovega pravnuka. Marca bo RTV Slovenija posnela oddajo samospevov v izvedbi Urške Arlič Gololičič in Marka Hribernika, v aprilu pripravljajo v sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem predavanje o Josipu in njegovem sodobniku Hugu Wolfu, maja pa bo prvič izvedena v originalni verziji digitalno notografirana opereta Princesa Vrtoglavka.
V sklopu Šentjurskega poletja načrtujejo izvedbo samospevov in likovnih delavnic. "Zelo se veselimo jeseni, ko bodo sodelavci NUK-a v celoti digitalizirali rokopisno zapuščino družine Ipavec, v novi sezoni pa si potihem želimo, da bi na odru ljubljanske opere videli izvedbo Princese Vrtoglavke," je povedala Osetova. To je kot del načrta potrdil tudi predstavnik ministrstva za kulturo.
Predstavnica občine Judita Methans Šarlah pa je opozorila še na razpis, ki je odprt do 8. marca. Nanj se lahko občinski organizatorji in organizatorji od drugod prijavijo za kulturne programe in projekte, ki bodo povezani z Josipom Ipavcem. Za širše poznavanje skladatelja bodo poskrbeli tudi z znanstvenim simpozijem oktobra v Ljubljani in Šentjurju. Pripravili so številne dogodke, ki bodo v prvi polovici leta potekali predvsem na spletu, potem pa si želijo dogajanje prestaviti v živo, med gledalce. Vse aktivnosti so seveda odvisne od epidemiološke slike in ukrepov v državi.
