Kaj če sta Veronika in Friderik v Jurkloštru le skupaj v grobu?

Ljubezenska zgodba celjskega grofa Friderika II. in Veronike Deseniške je v osrčju doline ob Gračnici skoraj 600 let po utopitvi Veronike še zmeraj zelo živa. Za to še prav posebej skrbi Zavod Odon z Jankom Cesarjem na čelu, ki obiskovalcem zelo rad pove zgodbo o slovenski realistični različici Romea in Julije.

Od leta 2005, ko so bili ustanovljeni, ljudem opisujejo, kako je Friderik II. posmrtne ostanke Veronike, ki so jo sprva pokopali v Braslovčah, dal pripeljati v kartuzijo Jurklošter, kjer sta kot begunca preživela nekaj kratkih, a srečnih zakonskih let (domnevno naj bi se jima takrat rodil tudi sin). Za ustanovitev zavoda pa je bilo ključno domnevno odkritje Veronikinega groba v kapiteljski dvorani samostana. To teorijo je takrat podal pater Karel Gržan, dr. Mija Oter Gorenčič, predstojnica Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU in velika poznavalka kartuzij, pa na podlagi listin trdi, da je njen grob drugje.

Veronikin grob so mnogi iskali že leta, med drugim tudi blaženi Anton Martin Slomšek, a neuspešno. Še najbolj verjetna je postala teorija patra Gržana, ki je na podlagi lepo okrašene dvorane in dejstva, da na samostanskih pokopališčih laikov niso smeli pokopavati, menil, da je bila kapiteljska dvorana preurejena v grobno kapelo Veronike. V njej naj bi se domnevno vsako leto brale maše za pokoj Veronike, še posebej vsakega 17. oktobra, ko naj bi bila umorjena. A kot meni Oter Gorenčičeva, so na delu, kjer je pater Gržan mislil, da je grob, najverjetneje ostanki temeljev stene gotske kapiteljske dvorane, ki je bila kasneje večkrat prezidana. Pravi grob naj bi bil na sedanji zelenici povsem blizu kapiteljske dvorane.

Hotel je počivati v Jurkloštru

Kot opisuje avtorica nove knjižice Kartuzija Jurklošter, georadarski posnetek razkriva, da je bila relativno blizu kapiteljske dvorane pokopališka kapela. "O njej največ izvemo iz listine iz leta 1373. Takrat so celjski grofje namenili sredstva za pozidavo te kapele in pomenljivo je, da se v listinah ta kapela ne omenja kot pokopališka ali kartuzijanska, ampak kot kapela celjskih grofov. To pomeni, da je bil to objekt v kartuziji, ki je bil najbolj tesno povezan s celjskimi grofi," opisuje Oterjeva.

"Med pripravo te knjižice je bilo mogoče v vatikanski kapeli odkriti patrocinij te kapele, posvečena je bila Mariji, in eno listino iz leta 1434, s katero je Friderik II. Celjski, ki je bil od vseh Celjanov najbolj povezan s kartuzijo Jurklošter, zaprosil v Vatikanu za odpustke za kapelo svete Marije. V tej listini je zapisano, da si je v tej kapeli izbral svoj grob. In zdaj, če vemo, da so imeli Celjani svojo grobnico v celjski minoritski cerkvi, on pa je tik pred tem prekopal svojo Veroniko iz Braslovč v kartuzijo Jurklošter in si v nasprotju s svojo rodbino prav v tej kapeli izbral svoj grob, je dokaj pričakovana interpretacija, da zato, ker je dal v to kapelo pokopati svojo Veroniko." Zato, je dodala, bi bilo v primeru izkopavanj najbolj smiselno začeti ravno na območju pokopališke kapele.

Ob Veroniki Friderikovo srce?

A če že do tega pride, kaj potem? Tudi če bi bilo najdeno okostje okostje ženske iz 15. stoletja, kako bomo vedeli, da je ravno Veronikino, so spraševali nekateri. "Poznamo primer iz avstrijske kartuzije, kjer je prior ravno v tem času dovolil udeležbo ene ženske na enem pogrebu. In zaradi tega je generalni prior priorja te kartuzije odstavil. Pa je ženska prišla le na pogreb. Če bi našli okostje pokopane ženske, kjer je bila največja možna klavzura samostana, ne more biti druga kot Veronika. S tem, da imamo vire s konca 15. in začetka 16. stoletja, da je Friderik prekopal Veroniko v Jurklošter. Skladajo se tudi datumi. Veronika je umrla domnevno leta 1425, leta 1428 je konvent iz Jurkloštra prosil generalnega priorja v Franciji, ali jim da neko dovoljenje v zvezi z neko kapelo (ni napisano, kakšno dovoljenje). Če to povežemo z našimi arhivskimi viri, bi bilo mogoče ali celo zelo verjetno, da je prosil za dovoljenje za pokop Veronike v kapeli. In ga tudi dobil. Ker ustanoviteljem kartuzij so bile dovoljene določene izjeme. Grofje Celjski sicer niso bili ustanovitelji, bili pa so največji podporniki. In od vseh celjskih grofov je največ listin za kartuzijo Jurklošter izdal prav Friderik. V listinah je zabeleženo, da je imel nasproti samostana hišo, kar spet kaže na neko zelo tesno povezanost."

Je pa Mija Oter Gorenčič ob obisku Jurkloštra še dodatno razburila domišljijo. Namreč, Friderik navsezadnje ni bil pokopan v skladu s svojo željo. "Kolikor vemo, naj bi bil pokopan v minoritski cerkvi v Celju. A ko sem pregledovala listine drugih kartuzij, sem se vprašala nekaj drugega. Imamo nekaj primerov v francoskih kartuzijah, kjer je bil nekdo, ki je bil zelo tesno povezan z eno kartuzijo, hkrati pa je podpiral še nekatere druge samostane, kar je tudi primer Friderika, pokopan tako, da je bilo srce pokopano nekje, glava drugje in telo spet nekje drugje. In sem pomislila - je sicer drzna misel -, da potem bi bilo njegovo srce tukaj." Kot je dodala, so takšne primerjave realne. Sploh ob vedenju, da so bili kartuzijani iz Jurkloštra veliki svetovljani.