Kako bo nesreča v Premogovniku Velenje vplivala na izkop premoga in kakšni bodo pogoji izkopavanja

Nekaj do desete ure zvečer, ravno, ko je nočna izmena velenjskih rudarjev šele hodila do delovišča, se je zgodilo. "Vrže te v zrak, padeš po tleh, vse je zaprašeno, nič ne vidiš, skoraj ne moreš dihati. Tako vse v določenem krogu vrže v zrak, kot da bi se tank zapeljal na mino," včerajšnji stebrni udar opisal Aleksander Kavčnik, eden izmed 14 poškodovanih rudarjev. "V prvi fazi smo poročali o 12 poškodovanih, dodatno smo napotili še dva v zdravstveni dom. K sreči gre za udarce, za zvit gleženj, udarjeno zapestje, posamezniki so vdihavali prah. Kot bi te zajel peščeni vihar. Po trenutnih informacijah so vsi v domači oskrbi," je stanje poškodovanih opisal generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer.

Sreča v nesreči

Sreča v nesreči je bila, da so zaposleni v trenutku udara, ki se občuti kot potres, bili še v stabilnem delu proge. "S sedežnico smo se pripeljali do končne točke, nato smo šli peš do delovišča. Neposredno na delovišču bi bili še bolj podvrženi sunku, kot pa v stabilnih progah, v katerih smo se nahajali," doda Kavčnik, ki ima za sabo že štiri stebrne udare. "A ta je bil drugačen. Veliko močnejši sunek je bil. Zdelo se mi je, kot da bi trajal celo noč. Bil sem v šoku. Še posebej, ko sem ob sebi gledal mladega rudarja, ki je to doživel prvič. Videl sem, kako je preplašen. Očitno nas naša zavetnica, sv. Barbara, še vedno varuje. Iz same jame so mi nato pomagali priti sodelavci."

V jami je bilo v trenutku udara okoli 150 rudarjev, a le omenjenih 14 je bilo v neposredni bližini samega dogodka. "Moja prva misel je bila enaka kot vedno, ker ni pomembno, ali gre za enega ponesrečenega ali za 14. Vsakič, ko se zgodi, je moja prva misel bog daj, da ni kaj hujšega. To je nevarno delo. Stebrne udare je zelo težko preprečiti. Žal je naših nezgod na letnem obsegu okoli 100, v preteklosti jih je bilo še bistveno več. Izkušnje in moderna tehnologija gredo v našo korist," je dodal Rošer.

Do stebrnega udara (kot dogodku, podobnemu potresu, pravijo v rudarstvu) pride zaradi kopičenja energije, ki je posledica prerazporejanja napetosti v zemlji zaradi odkopavanja premoga. V določenem trenutku pride do nenadne sprostitve napetosti – stebrnega udara, ki ga je nemogoče napovedati. "Preprečiti se jih popolnoma ne da. Izvajamo množico preventivnih ukrepov, da jih na nek način omilimo. Podobno kot s potresi. Četudi vemo, da so določena območja k temu nagnjena, je praktično nemogoče napovedat tako čas kot magnitudo in žal je v rudarstvu zgodba enaka. To je sestavni del rudarstva. Zato in zaradi drugih potencialnih nevarnosti je rudarstvo tretirano kot zelo zahtevni in nevaren poklic. Zadnji stebrni udar je bil lani, kjer so bili lažje poškodovani trije. V tovrstni magnitudi so precej redki, jih pa beležimo v povprečju enega ali dva na leto," je še dodal direktor.

Takoj po dogodku je na prizorišče že prišel rudarski inšpektor. Preiskava je še v teku. "Verjamem, da bo tudi v tem primeru ugotovljeno, da gre pač za moč narave. To ne pomeni, da ne bomo delali na preventivi, ki lahko minimirajo tovrstne aktivnosti," še napoveduje direktor.

Pogoji izkopavanja bodo težji

O tresenju tal, podobnem potresu, vsake toliko časa poročajo tudi domačini, predvsem občani Šoštanja (kakšni pokažejo tudi razpoke na nepremičninah), na območju katerega potekajo odkopavanja. Ravno zato slednji opozarjajo, da bo čez leta nemogoče brez hujših posledic priti do lignita. Zaradi energetske nestabilnosti, v katerem se je celotna Evropa po ruski invaziji na Ukrajino znašla, pa so ideje o tem, da bi se velenjski lignit kopal dlje kot le do leta 2033, vse pogostejše. Vendar, mar povečanje intenzitete odkopa pomeni tudi več možnosti stebrnih udarov? "Ni tako preprostih povezav. Vemo, da se že nekaj časa pogovarjamo o zmanjšanju samih aktivnosti, torej postopnem ugašanju premogovnika. Ta kriza, ki smo ji sedaj priča, po drugi strani postavlja določena vprašanja v nasprotno smer. Torej, kako bi povišali naše odkopne zaloge in samo letno proizvodnjo. Se je pa treba zavedati, da govorimo o več kot 50 kilometrih jamskih prog, vsako leto jih izdelamo med 5 in 6 kilometrov in kakršne koli odločitve se ne morejo udejaniti v enem letu. Če je kaka resna zaveza države in našega lastnika o podaljšanju, se lahko o spremembah pogovarjamo na srednji rok," je zgolj delno na vprašanje odgovoril Rošer, ki sicer vedno zatrjuje, da dajejo največji poudarek varnosti zaposlenih. Sklepati gre, da bi tako ravnali tudi v prihodnje. A kot je že pred časom dejal, bodo pogoji izkopavanja premoga zahtevnejši, obenem bi v tem primeru morali zadosti vlagati v opremo in zaposlene.

S trenutno ceno 2,75 evra za gigajoul, kolikor prejmejo za lignit, to ne bo mogoče, priznava direktor. Že zdaj si z njo ustvarjajo zgolj izgubo; lani je znašala 36 milijonov evrov. "To je zelo kompleksna zgodba. Vemo, da so bila v preteklosti dana meddržavna poroštva do evropskih institucij, do bank. Zgodba je daleč od preproste," je dejal Rošer. Cene premoga se iz tega razloga ne smejo spreminjati. "Verjamemo, da sama situacija na trgu surovin kaže, da je ta cena nevzdržna. Mi se z lastnikom pogovarjamo, uradni postopki sicer še niso speljani, se pa dokumentacija za tovrstno debato pripravlja."

Odkop bo aktiven, kako naprej

In še eno vprašanje, povezano z minulo nesrečo – kako bo le-ta vplivala na proizvodnjo premoga. "Sam vpliv bo. Kakšen, danes to še težko odgovorimo. Odkop bo tudi v nadaljevanju aktiven. Konec meseca julija bo sicer planska zaustavitev tega odkopa za okoli 10 delovnih dni. Na deponiji je trenutno okoli 240 tisoč ton premoga. Deponija ni kot varnostna zaloga za primer takšnih nezgod. Po drugi strani vemo, da je v tem kriznem obdobju je Termoelektrarna Šoštanj sposobna pokuriti več premoga, kot bi ga mi na letnem nivoju lahko dali." Lani, ko so se v premogovniku soočali z zelo zahtevnimi geomehanskimi pogoji dela, je pod plani obratovala tudi Termoelektrarna Šoštanj. Letošnje leto je boljše steklo, trenutno proizvodni načrt presegajo za 80 tisoč ton. Šele čez nekaj dni pa se bo videlo, za koliko bo minula nesreča to prednost zmanjšala.