Kamnolom Brinjeva gora bo presekal pohodniško pot

Boj sosedov kamnoloma Brinjeva gora proti njegovi ponovni obuditvi, tako z zreške kot oplotniške strani občine, se nadaljuje. A za zdaj bolj ali manj neuspešno, čeprav opozarjajo na mnoga nenavadna dejstva. Pri tem še posebej izstopa podatek, da je spomladi kar naenkrat skorajda celotno območje Brinjeve gore, vključno s kamnolomom, postalo običajno zemljišče. Do spomladi se je namreč nahajalo v vplivnem območju spomenika kulturne dediščine, po novem pa v to območje sodi le še manjši del, ki spada pod zreško občino, celoten del, ki spada pod oplotniško občino, pa je iz tega v celoti izvzet. Kako je to mogoče, se sprašujejo krajani, ki jih obenem še vedno skrbijo preozke ceste (že sedaj se na cesti, kjer poteka šolska pot, dva avtomobila ne moreta srečati), pa tudi težave s pomanjkanjem vode, ki so že sedaj precejšnje, na lokalni vodovod pa se namerava priklopiti še kamnolom. Jezi jih, da lahko denimo politične stranke v bližini mirno pripravljajo kongrese, Občini Zreče in Oplotnica pa zaradi epidemije še vedno nista sklicali zbora krajanov.

"Trosijo le bombončke"

Edino, kar so jim ponudili, je bil sestanek s pooblaščencem podjetja Ecobeton, ki je leta 2018 postal lastnik kamnoloma, Alešem Počivalškom. A tudi tam niso dobili vseh odgovorov. Počivalšek jim je, kot je razbrati iz zapisnika, zatrdil, da miniranja ne bo, prašenja tudi ne, čeravno že danes, ko so območje očistili, vsak veter dvigne meglico prahu. In medtem ko so očistili celo območje že načetega kamnoloma, bo končna sanacija zajela le del, kjer je bilo na podlagi prostorskega akta (OPN) Občine Oplotnica mogoče vložiti vlogo za koncesijo, južni del kamnoloma pa ostane nesaniran. Zaradi zagotovitve dostopnih poti za potrebe kamnoloma bodo prestavili pohodniško pot, ki pelje na Brinjevo goro. Lokalno cesto bodo razširili in obnovili, več kot deset kamionov na dan pa v naslednjih 18 letih, kolikor traja koncesija, ne pričakujejo. Že iz zapisnika je razvidna skrb krajanov, da sedanja obnova ceste ne pomeni, da bo po 18 letih cesta ponovno obnovljena. "Kakšen bo nov asfalt po 18 letih? S to obnovo ceste nam trosijo le bombončke," pravijo krajani, združeni v skupni civilni iniciativi. Odgovora na to vprašanje v zapisniku ni. "Sploh pa," nadaljujejo krajani, "še nikoli nismo videli saniranega kamnoloma, o katerem je sedaj toliko govora."

Arheološko najdišče neslutenih razsežnosti

Območje Brinjeve gore, kjer stojita cerkvi, velja za pomembno arheološko najdišče, čeprav se je vplivno območje letos spomladi skrčilo na zgolj manjši del. Kako je to mogoče, smo poskušali izvedeti na več naslovih. V celjski enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), kjer so še marca letos pojasnjevali, da se kamnolom nahaja v vplivnem območju cerkve na Brinjevi gori in da je zanj predpisan varstveni režim, sedaj pravijo, da je bilo na podlagi strokovnih podlag za razglasitev kulturnih spomenikov v občini Zreče vplivno območje zarisano širše in je res obsegalo celotno Brinjevo goro. Vendar da je pri pripravi odloka prišlo do neskladij med zarisom vplivnega območja in navedenimi parcelnimi številkami v samem odloku. Letos pa naj bi ministrstvo za kulturo (Indok center) neskladje odpravilo. Tako trenutno predvidena sanacija kamnoloma, kot se očitno uradno reče ponovnemu izkoriščanju kamnoloma, po njihovem mnenju ne vpliva na sakralna spomenika, čeprav so arheološka raziskovanja, ki so jih izvajali zadnji dve leti, pokazala, da je bila prazgodovinska naselitev Brinjeve gore doslej nezadostno raziskana.

"Podatki o razprostranjenosti poselitve (v vseh obdobjih; iz obdobja bakrene, bronaste, železne dobe in poznega rimskega obdobja) so skopi in obsega naselbine in gostote poselitve znotraj nje ne moremo natančno omejiti oziroma opredeliti," so pojasnili v celjski enoti. Zato so na podlagi raziskav pripravili predlog vpisa v register kulturne dediščine. Na drugi strani pa iz mariborske enote ZVKDS sporočajo, da če lastnik želi izkoriščati kamnolom v okviru veljavnega prostorskega akta, mu tega ne morejo preprečiti. "Tudi morebiten vpis območja v register kulturne dediščine stanja ne spremeni, saj ima vpis trenutno samo priporočilno veljavnost." Posledično je tako Inšpektorat RS za kulturo in medije ugotovil, da ni pravne podlage za njihovo ukrepanje, saj nadzor nad spremembami vpisa razglašenih kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij ni v njihovi pristojnosti.

Kako rešiti pomanjkanje vode

Tudi vode ni uradno (še) v nobeni pristojnosti. Sploh ker se, dokler ni izdelan rudarski načrt, niti ne ve, koliko je bodo v kamnolomu sploh potrebovali. "Koncesijska pogodba z družbo Ecobeton še ni podpisana. Pregledali smo rudarski projekt, pripombe so bile poslane stranki oziroma projektantu, ki ga zdaj dopolnjuje. Odgovore na ostala vprašanja bo vseboval rudarski projekt. Tam je predviden način sanacije. Prav tako obravnava morebitne potrebe po vodi, energiji, potrebe po dostopnih poteh oziroma cestah. Za uporabo cest poda mnenje občina," so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo. "Kamnolom je premajhen, da bi ga ARSO obravnaval z vidika soglasij in dovoljenj. Tudi miniranje, ki bi avtomatično zahtevalo tako obravnavo, ni predvideno," dodajajo na Agenciji RS za okolje. Z okoljskega ministrstva pa so sporočili, da v predmetni zadevi ne poznajo konkretnih okoliščin, zato so lahko podali le splošno pojasnilo, da ima raba vode za oskrbo s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.