Kamnolom Brinjeva gora razdvaja občini Zreče in Oplotnica

Krajani Zlakove, Brinjeve Gore, Gračiča in Rudniške ceste v občini Zreče so osupli. V lokalnem tedniku Novice so izvedeli, da namerava podjetje Ecobeton ponovno oživiti kamnolom v njihovi bližini, prevoz pa opravljati mimo dvorišč. Ob tem so spoznali, da je članek izšel nekaj dni po tem, ko se je iztekel rok za podajo pripomb na predlog širitve kamnoloma na tri možne strani. Ker območje kamnoloma sodi v občino Oplotnica, sami pa so del občine Zreče, jih o teh načrtih nihče ni obvestil.

Ogorčeno so tako v teh dneh začeli zbirati podpise za izvedbo občnega zbora in ustanovitev civilne iniciative. "Naj vozijo po svoji občini, če že, ne pa po zreški strani, kjer je že tako dotrajana cesta. Sploh pa posledice ne bodo samo na cesti. Spet bodo poškodovali cerkev sv. Neže nad kamnolomom in na poti do Brinjeve gore, ki je z odlokom razglašena kot kulturni spomenik lokalnega pomena," opozarjajo krajani, ki se bojijo tudi za otroke, ki tam mimo hodijo do avtobusnega postajališča. "Ob cesti poteka tudi vodovodna napeljava, veliko je turistov do Brinjeve gore," še naštevajo domačini.

Zreče s prstom na Oplotnico

Ob tem so prejeli neuradno informacijo, da je lastnik Ecobetona odkupil sedem hektarjev zemljišča, zato se bojijo, da bo eksploatacija precej večja, kot je bila pred desetletji, ko je kamnolom bil v upravljanju sprva krajevne skupnosti Oplotnica, nato pa občine.

Da se bo torej kamnolom preveč razširil, s sedanjih manj kot dveh hektarjev na sedem, se boji tudi zreški župan Boris Podvršnik: "To sedanjo razširitev bi še nekako prenesli. Čez palec sem izračunal, da bi v 18 letih delovanja na dan prevoze opravilo 20 tovornjakov. In če bi jih polovica šla vendarle čez oplotniško občino, polovica pa po naši strani, bi še nekako šlo. Sploh zato, ker so novi lastniki kamnoloma pripravljeni cesto v dolžini 400 metrov sami razširiti, pomagali bi tudi pri sanaciji ceste Gračič-Zreče. Da bi se kar za štirikrat razširili, je pa popolnoma nesprejemljivo. Ne nazadnje bi se tako preveč približali naši kulturni dediščini." Ob tem poudarja, da imajo v rokah škarje in platno Oplotničani, ki so vse to "požegnali". "Mi smo le kolateralna škoda, zato gotovo nisem navdušen. Se pa seveda zavedam, da nekje pa ta material vendarle morajo pridobivati. Kot se zavedam tudi, da nimamo vzvoda, da bi jim preprečili prevoze po cestah, ki so javno dobro."

Oplotnica s prstom na državo

Podvršnik dodaja, da so tudi njega o namenu ponovne eksploatacije obvestili šele konec prejšnjega meseca. Župan Oplotnice Matjaž Orter pa pravi, da so zreškega župana o vsem podrobno obvestili in da so se investitorji pripravljeni prilagoditi zahtevam zreške občine. Predvsem pa, da ne bo šlo za povečanje: "Novi predlog investitorja je že drugačen kot prvotni. Skrčil bo prostor pridobivanja gramoza, zato bo v prihodnje javnost imela novo priložnost podati predloge in pobude za prostorski plan. Zato se mi zdi, da je za ustanavljanje civilnih iniciativ še prehitro." Sicer se za nastalo situacijo ne čuti odgovornega. "Le na pobudo investitorja peljemo postopek skladno z zakonodajo. Koncesijo mu je podelila država."

Dodaja, da v vsem tem ne vidi nič slabega. Rana v prostoru je zaradi kamnoloma v prostoru že bila. Investitor bo uredil še cesto, svoj del koncesnine pa bodo vložili v sanacijo cest Brezje-Zlakova-Črešnova in s tem izboljšali pogoje za občane teh naselij. "On bi kot lastnik in imetnik koncesije že sedaj vozil gramoz iz kamnoloma, a bi ga rad toliko razširil, da bi lahko uredil etaže. To je dobro tudi za kasnejšo sanacijo. Obenem obljublja, da ne bo miniral, temveč 'pikiral'. To pomeni, da bodo s kompresorjem rušili stene. Kot rečeno, je vse skupaj še v fazi postopkov, na katere bodo občani lahko podali pripombe. Tako se bo eksploatacija vsaj kontrolirano izvajala. Ne pa tako kot sedaj, ko se je od tam veliko kradlo. Stanje, kot je sedaj, je najslabše. Zame je najpomembnejše, da se ne bo miniralo in da se bo izkupiček koncesnine vračal v kraj."

Orter je pred leti, ko je kamnolom najemala krajevna skupnost Oplotnica, skrbel za delovanje kamnoloma. Tako zatrjuje, da dela v kamnolomu zagotovo niso pustila nobenih posledic na cerkvi. "To garantiram. Sam sem bil namreč 24 let povezan s tem kamnolomom. Naša miniranja niso povzročila razpok, to lahko odgovorno trdim. Z eksploatacijo smo zaključili nekje leta 2002 ali 2003. In to preprosto zato, ker smo za ceste raje uporabljali gramoz iz Poljčan kot pa iz Brinjeve gore, ker je bil ta preveč prašen." Glede novega lastnika in njegovih načrtov pa še enkrat poudarja: "Ovirati ga ne moremo. Lahko pa ga spravimo v normalne gabarite."