Konjiški gasilski muzej je še vedno edinstven

Eno največjih muzejskih zbirk, ki nazorno in kronološko prikazuje razvoj gasilstva na Štajerskem, imajo konjiški gasilci. Pobudo zanjo je podal njihov častni predsednik in dolgoletni neuradni kustos muzeja Florjan Jančič, ki je dolga leta tudi v slovenskem merilu deloval na področju gasilske zgodovine in o tem spisal že več kot deset knjig. Konjiški gasilski muzej je še vedno njegov otrok, ki ga poskuša tudi v neugodnih časih razvijati.

V času epidemije covida-19 je bilo izredno težko poskrbeti za nadgradnjo, a so se zavoljo 20. obletnice otvoritve muzeja močno potrudili in bogatim zbirkam dodali še dve novi. "Na novo smo pridobili dve vitrini, da smo lahko popolnoma prenovili zbirko o zgodovinskih listinah razvoja gasilstva v Dravinjski dolini in ji dodali zbirko o zavetniku gasilcev sv. Florjanu. Postavili smo zbirko kronik gasilske literature. Obenem smo okrepili tudi druge zbirke, dobili smo denimo nekaj novih odlikovanj, sabelj in podobno," opisuje Jančič.

Mnogo prominentnih obiskov

Zavoljo znanih omejitev obletnice niso mogli primerno praznovati. Konec decembra so na ogled novih pridobitev lahko povabili le župana Darka Ratajca. Občina jim je namreč veliko pomagala pri ureditvi zbirke, na pomoč lokalne skupnosti računajo tudi v prihodnje, saj muzej - kot povsod drugod - ne prinaša dovolj sredstev za lastno delovanje. "Vstopnino smo nekoč sicer imeli, a le simbolično. Še največkrat smo ljudem dejali, da imamo v kotu zvonec, pod njim pa gasilni aparat z luknjico, in da lahko tisti, ki se želijo priporočiti sv. Florijanu, pozvonijo in nekaj donirajo. Pa se je včasih tudi kaj malega nabralo," nekoliko šaljivo doda Jančič.

Hkrati poudarja, da si je njihov muzej v preteklih letih ogledalo veliko pomembnih gostov. "V teh dvajsetih letih smo sicer zabeležili okoli 18 tisoč obiskovalcev. Naš muzej so si ogledali nekateri ministri, predsedniki uprave za zaščito in reševanje, tudi predsedniki gasilskih zvez, vsi dosedanji predsedniki naše države, le aktualnega še nismo uspeli povabiti," naštevata Jančič in namestnik poveljnika Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Slovenske Konjice Alojz Hlastec.

Privlačen gasilski zapor

Od kod društvu toliko eksponatov, da so - v nasprotju z večino drugih - lahko poleg splošnih zbirk uredili še posebne, denimo odlikovanj, čelad, gasilnih aparatov, sredstev za obveščanje in podobno? "Ob stoletnici društva smo naredili veliko razstavo. Ko smo eksponate vračali, nam jih je nekaj ostalo. Pred 20 leti sem predlagal, da bi naredili svoj muzej. Nekaj smo torej imeli svojih eksponatov, nekaj smo jih 'nafehtali', podobno kot vso ostalo opremo, tudi lutke za razstavo oblačil, saj so te bile takrat zelo drage. Nekaj eksponatov smo kupili. Denimo sabljo. Smo sicer imeli svojo, a smo jo na neki gasilski veselici izgubili," opisujeta sogovornika in ob tem nizata anekdote s prirejanjem tako imenovanih šaljivih zaporov.

Gasilec s sabljo kot orožnik je proti plačilu strpal nekatere obiskovalce v "arest". "Ko so ljudje ugotovili, da se v našem arestu dobro je in pije, so nekateri sami zase plačali, da bi bili zaprti," smeje opisujeta nekdanje navade gasilskih veselic. "To je bil velik hec. Potem se nam je enkrat pri pospravljanju zgodilo, da sta poveljniška čelada in sablja izginili. To smo bili potem primorani kupiti, ampak zelo veliko stvari smo pa vendarle dobili od naših ljudi. Pri postavitvi smo imeli botre, nekaj podjetij je pomagalo, veliko pa smo naredili tudi sami. Verjeli smo vase, da bomo nekaj naredili in nam ni bilo težko," opiše Jančič. "Kot nam še danes ni," doda Hlastec.

Velike širitve muzeja v prihodnjih letih si kljub vsemu ne gre obetati. Prvič zato, ker je konjiška zbirka, ki se razprostira na 250 kvadratnih metrih, že sedaj ena največjih, ki jih ima katerokoli gasilsko društvo, drugič pa zato, ker bo prostora kmalu zmanjkalo. "Čez dve leti bomo nekje pri 90 odstotkih zmogljivosti. Malo bomo še lahko nadgradili, kaj veliko več pa ne, ker nas prostor omejuje," dodaja predsednik društva Drago Alenc, ki želi, da jim vsaj do leta 2023, ko bo društvo praznovalo 150 let delovanja, uspe zamenjati potratno razsvetljavo v muzeju.

Bolj dolgoročna želja PGD Slovenske Konjice pa je najti stalni dom. "Treba bo zgraditi gasilski dom na novi lokaciji. Tukaj nimamo parkirnih mest. Ko gasilci pridejo na intervencijo, nimajo kje parkirati in sami sebe zaparkirajo. Drugo je, da nimamo prostora za vaje. Zraven je cesta, prostor pa minimalen (za gasilskim domom so prostori mladinskega centra), mladine je vedno več, a nima kje vaditi. Ravno zato, ker jih je treba prevažati na vaje, smo s skrajnimi sredstvi kupili kombi. Ne govorim sicer o tem, da bi do novega doma morali priti že v letu dni, saj niti lokacije še nimamo. Je pa treba o tej dolgoročni ideji začeti razmišljati čim prej," dodaja Alenc. V tem primeru bi morda gasilski muzej lahko dobil več prostora, gasilci pa primerne prostore za delo in vajo.