Kri in srce po zraku ali poskusni let poštnega drona med Nazarjami in Topolšico

Droben dron v barvah Pošte Slovenije je včeraj z vzorci krvi poletel iz Zdravstvenega doma Nazarje v laboratorij Bolnišnice Topolšica. Tako so tudi tisti pacienti iz Zgornje Savinjske doline, ki so v zdravstveni dom prišli po deveti uri zjutraj, ko sicer ne jemljejo več vzorcev krvi, še isti dan na podlagi analize krvi dobili pravo diagnozo in s tem potrebno zdravljenje.

No, tako je trenutno projekt, ki ga poskusno uvajata Pošta Slovenije in Bolnišnica Topolšica kot ena bolj naprednih na področju digitalizacije in uporabe novih tehnologij, opisan, dejansko pa prenosa krvi iz ene ustanove v drugo še ni bilo. Preprosto zato, ker zakonodaja tega še ne omogoča. Zbranim pred bolnišnico so tako včeraj prikazali zgolj simulacijo leta in s tem odprli debato o neskončnih možnostih, ki jih droni omogočajo.

Varneje kot po cestah

Vroč dan s temperaturami nad 35 stopinj Celzija, kot smo mu bili priča včeraj, takšnemu paketu ne bi škodil, je pojasnil direktor Bolnišnice Topolšica Jurij Šorli: "Danes vzorci krvi v enakih pogojih potujejo po cesti, tako da tukaj fizikalnih ovir ni. Sploh pa je zagotovljena stalna temperatura. Je pa varnost takega plovila bistveno večja kot avtomobila na cesti. Če si predstavljate, transport srca od kliničnega centra do letališča je lahko ekstremno zapleten s številnimi ovirami, medtem ko z vzletom drona srce dostavijo v slabih desetih minutah."

Sami so iskali rešitve, ki bi pomagale njim oziroma pacientom iz Zgornje Savinjske doline, ki se morajo, če pridejo do zdravnika po 9. uri, naslednji dan vračati zgolj zato, da oddajo še kri. Primerov, ko bi droni lahko pomagali v zdravstvu, pa je še veliko. Navsezadnje bi lahko denimo pacientu iz Luč prinesli tudi zdravila. "Ali namesto da imamo na Ptuju pet mest, kjer se jemlje in analizira kri, zraven pa bolnišnico s 60-odstotnim izkoristkom laboratorija, bi bili lahko vsi ti odvzeti vzorci obdelani v bolnišnici. S tem bi podaljšali časovni okvir dela laboratorija, da niti ne govorimo o zagotavljanju kvalitetne sledljivosti in vseh tistih stvari, ki so ključne, a jih manjši laboratoriji nimajo."

V Topolšici so skorajda prvi v Evropi, ki poskušajo delo v medicini olajšati z droni. "Trenutno v svetu podoben projekt poteka samo v Antwerpnu. Med dvema bolnišnicama se poskusni leti že izvajajo in rešujejo podobne zaplete in tudi tehnološke izzive, kako to varno zagotoviti," opisuje Šorli. Ker hitrost ni edina ključna komponenta. "Gre tudi za ekologijo in ceno. Za prevoze krvi in ostalega potrebuješ avtomobil, šoferja. Cena drona je okoli pet tisoč evrov in več, a manj kot avtomobila. Vse te stvari se bodo dramatično spremenile, ampak to pomeni, da bo uporabnik v središču."

Ni pa zdravstvo edino področje, kjer so droni lahko nadvse uporabni. Pošta Slovenije je v začetku junija izvedla podoben simulacijski let, le da je takrat nekoliko večji dron značilne rumene barve pošte dostavil pošiljko Poštarskemu domu na Vršiču. Zaradi zakonodaje je sicer let spet trajal le nekaj zadnjih metrov, vendar je pokazal, da je v prihodnosti mogoče tudi navadne pošiljke dostaviti ceneje in hitreje. "Pošta Slovenije kot največje logistično podjetje v državi čuti odgovornost, da uvaja nove tehnologije brezpilotnih letalnikov pri dostavi paketov, zdravil. Smo v fazi preizkušanja različnih scenarijev, eden izmed teh je prenos bolnišničnega materiala, krvnih vzorcev, zdravil ... Verjamem, da bomo s tem zmanjševali čakalne vrste v zdravstvu, prometne zastoje, izboljšali hitrost in poskrbeli za boljšo in učinkovitejšo oskrbo bolnikov," je poudaril začasni generalni direktor Pošte Slovenije Tomaž Kokot.

Testno že prihodnje leto?

A kdaj lahko realno pričakujemo dostave z droni? "Mi se zelo trudimo, da zapremo del zračnega prostora med dvema poštama na ruralnem območju, kjer bo dron lahko letel. Želimo si, da bi v jesenskem času dobili potrditev zaprtja koridorja med dvema poštama, kjer bomo lahko pričeli z izvajanjem testnih letov. Ko uspešno izvedemo 500 testnih letov, gremo naprej."

"Zakonodaja za obvladovanje U-space prostora bo sicer res šele leta 2023, mi pa bi pred tem lahko z zaprtjem delnega zračnega prostora v višini 150 metrov že izvajali polete z droni do končnih uporabnikov," je napovedal Kokot. "Pred letom 2023 redne prakse ni pričakovati," je dodal Šorli in poudaril, da ko bodo vzpostavili podlago za projektno delo, lahko faza testiranja teče vzporedno s sprejemanjem zakonodaje. "Na ta način si tudi do takrat, ko bo stvar redno tekla, zagotoviš nemoteno delo in stvari, ki jih danes niti ne planiraš, rešiš."

Pošta Slovenije, ki pri razvoju pošiljk z droni sodeluje s podjetjem Onedrone, ima danes dva drona, je pa v fazi ustanavljanja konzorcija več državnih podjetij, ki tehnologijo brezpilotnih letalnikov že uporabljajo. Tako želi izkoristiti tržni potencial dronov pri dostavi najrazličnejših pošiljk. "Želimo postati operater U-space zračnega prostora, ker čez deset let bo nad mesti mrgolelo dronov. Ko bo prišel helikopter nujne medicinske pomoči, se bodo morali droni umakniti in dati prostor helikopterju na njegovi nujni poti ter se vrniti na pot do končnega dostavljavca. Nekdo bo moral to omrežje upravljati, to nam ravno omogoča tehnologija 5G in pri Pošti Slovenije si prizadevamo, da bi mi postali upravljavci," poudarja Kokot. "Droni so različni, eni lahko nesejo do 100 kilogramov tovora in letijo osem ur. Naš glavni izziv pa je optimalno pakiranje," je še dodal Kokot.