Krovec cerkve v Žički kartuziji znan že ta teden

V petek se je na pobudo ministra Vaska Simonitija na temo prekritja cerkve v Žički kartuziji, kjer se zadnji mesec ostro krešejo mnenja, sestala stroka - tako zagovorniki gradnje polovične strehe, pod katero bi bila še ena zložljiva streha, kot tisti, ki takšni rešitvi ostro nasprotujejo in se zavzemajo za gradnjo običajne dvokapne strehe. Sprejeli so dva sklepa: da se projekt prenove cerkve nadaljuje v skladu z dosedanjo dokumentacijo in veljavnim gradbenim dovoljenjem, saj bi sprememba rešitve za obnovo strehe zahtevala spremembo veljavnega gradbenega dovoljenja in zato večmesečno zamudo pri izvedbi prenove. In še, da bodo našli možnost celovitejše zastrešitve Otokarjeve kapele, so nam sporočili z ministrstva. Slednja po aktualnih planih ostaja brez strehe.

Zadnjega sestanka, ki so se ga udeležili arhitekt Rok Žnidaršič, generalni konservator Zavoda za varstvo kulturne dediščine Robert Peskar ter strokovnjaki Matej Klemenčič, Mija Oter Gorenčič in Igor Sapač, ni vodil minister, temveč Jelka Pirkovič, umetnostna zgodovinarka in vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kulturno dediščino, ki na sestanku ni dovolila prisotnosti kolegov umetnostnih zgodovinarjev Damjana Prelovška ter Ferdinanda Šerbelja.

Prepomemben za drastične posege

Slednja poleg Sapača in Oter Gorenčičeve veljata za nasprotnika modernega pristopa k Žički kartuziji. "Na torkovem sestanku, ki ga je organiziralo ministrstvo za kulturo v Žičah, sva bila z dr. Prelovškom prisotna in sva dobila besedo. Kolegica Pirkovičeva pa nama je na naslednjem sestanku zaukazala, da naj se umakneva s seje, sicer bo poklicala varnostnike. To se mi zdi škandalozno, saj smo vendar v demokraciji. Tudi ne gre za kakšno skrivnost, saj je vse že obelodanjeno. Lahko bi preprosto dejala, da ne moreva glasovati, ne pa, da ne smeva prisostvovati, ker imava drugačno mnenje," je bil začuden Šerbelj, ki v stroki deluje že več kot 50 let.

Njegovo mnenje glede obnove je jasno: pri tako pomembnem spomeniku ne moreš tako drastično posegati. "Vsak zase nosi veliko odgovornost glede dokončne odločitve. A menim, da delim mnenje z mnogimi, ki zagovarjajo dvokapno pokritje cerkvenega prostora, kajti le na ta način se bo volumen stavbe integralno vključil v celostno podobo kompleksa. Cerkev je srce samostanske zasnove, ki mora biti deležna največje pozornosti. Zato se v tem primeru zahteva kredibilno in nadvse odgovorno odločanje. To, v kar pa se zdaj razvija zamisel strešne konstrukcije Žičke inkunabule, pa mi vzbuja sum, da pri vztrajanju pri ponujeni strešni konstrukciji kot nepreklicnem dejstvu ne gre za spomenik v vsej historični dokumentarnosti, ampak za uveljavljanje oziroma vsiljevanje novih arhitekturnih idej ciljno izbranih projektantov. Zato si ne morem misliti kaj drugega kot to, da je v tem finančnem peskovniku moteča vsaka dobronamerna pobuda historične stroke. Prišli smo v absurdno situacijo, ko se arhitektovi kreaciji podreja konservatorska služba, ki to novotarijo sredi evropsko pomembnega spomeniškega kompleksa podpira s svojimi argumenti," komentira.

Konec debat, sledi pogodba

A vsi ti in podobni pomisleki so očitno zdaj del preteklosti. "Kolikor sem informiran, je bilo sprejeto, da se ta projekt nadaljuje, kot je zastavljen. Jutri imamo sklep o zaključku postopka za izbiro izvajalca strehe, potem čakamo, da dobimo pisno od te komisije, ki je o tem odločala, njihove zaključke, potem bomo podpisali pogodbo. Ker ti zaključki so še neformalni. Potrebujemo jih na papirju, preden podpišemo pogodbo," je včeraj komentiral konjiški župan Darko Ratajc. Verjame, da bo pogodba vseeno podpisana še v tem tednu.

"Trenutno še nadaljujemo dosedanja dela (lani so začeli ojačitve sten in rekonstrukcije zidov, op. p.), ker je še nekaj gradbenih stvari treba zaključiti, sicer pa se lahko naslednji teden začnejo dela na konstrukciji strehe," dodaja župan. Do srede oktobra mora biti streha zaključena, še pravi. "Verjetno se nam bo uspelo dogovoriti z ministrstvom, da zaključimo do druge polovice novembra, potem pa je konec. Ker proračun je sprejet in ni nobenih drugih možnosti prestavljanja."

Ob tem dodaja, da bo kljub polemikam o strehi to na koncu dobra zgodba. "To bo lepa zgodba, ki bo tudi mednarodno dobila svojo veljavo in priznanja. Zagotovo," poudarja. Pa čeprav je bilo v zadnjih tednih napeto. "Tega še danes ne razumem v celoti, zakaj vse to zdaj na koncu. Možnost pogovarjati se o tem smo imeli lansko jesen. Vsi, ki so to želeli ali so izrazili interes, so imeli možnost sodelovati. Nobenega ni nihče odklanjal. Z naše strani je to priložnost, ki jo moramo znati izkoristiti. Če se kdo mogoče absolutno ne strinja z nečim, to ni razlog, da bi to vse obstalo. To bi bilo najslabše."

Javno ideje polovične zastrešitve in premične strehe ne občina ne Zavod za varstvo kulturne dediščine nista nikoli predstavila. Ideja je v javnost prišla šele po okrogli mizi, ki jo je sredi marca organiziral Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, ob tem pa so izdali tudi posebno izdajo Umetnostne kronike. Urednica Mija Oter Gorenčič je v zaključku kronike zapisala, da si želi, da bi v prihodnje takšne odločitve sprejemale interdisciplinarno zasnovane komisije s širokim naborom strokovnjakov, tudi iz tujine. "Ne bi bilo namreč prijetno, če bi nam po porabi dveh milijonov evrov kdo iz tujine kdaj očital, da bi jih lahko porabili bistveno bolj smiselno in v skladu z najsodobnejšimi smernicami na področju evropske kartuzijanske arhitekture. Še bolj nerodno bi bilo, če bi nas kdo vprašal, ali ne vidimo, da je kljub velikim finančnim vložkom cesar gol," je zaključila.