Do sredine letošnjega leta bodo v Rogaški Slatini vseljiva stanovanja, ki jih občina skupaj s Stanovanjskim skladom gradi v Spodnji Kostrivnici. Zasebna investitorja Gradnje Jager in GIC Gradnje v Prvomajski ulici gradita 20 tržnih stanovanj, že letos pa naj bi v središču mesta začeli še gradnjo oskrbovanih stanovanj, namenjenih starejšim od 65 let. "Na kratko bi to opisal kot leto gradenj stanovanj," je zadovoljen župan Branko Kidrič. Na listi prosilcev za dodelitev občinskih neprofitnih stanovanj, objavljeni lani jeseni, je 20 vlog. "Od tega smo sedmim stanovanja že dodelili, sredi leta jih bomo v Kostrivnici podelili deset, ostali nam bodo še trije, tem pa bomo lahko zagotovili stanovanja iz obstoječega fonda. Tako bomo pokrili vse potrebe po neprofitnih stanovanjih v manj kot letu dni," opisuje Kidrič.
Sklad obljublja pomoč
Oskrbovanih stanovanj občina ne bo gradila sama; našla je zasebnega partnerja, domače podjetje Panles. To je pred kratkim ob občine odkupilo zemljišče, na katerem stoji stara glasbena šola, občina pa bo, ko bodo stanovanja zgrajena, od podjetja odkupila 12 od skupno 24 stanovanj. Župan pri tem računa na pomoč Stanovanjskega sklada, kamor so že lani oddali vlogo. A ker gradbeno dovoljenje še ni pridobljeno, se sklad, ki v sosednji občini Šmarje pri Jelšah gradi 30 oskrbovanih stanovanj, uradno še ni mogel vključiti, čeprav je pri podpisu pogodbe med občino in Panlesom sodeloval tudi direktor sklada Črtomir Remec. "Stanovanjski sklad se lahko vključi le po pridobitvi gradbenega dovoljenja, kar je predvideno jeseni. Takrat bo občina obnovila ali dopolnila vlogo za pridobitev oskrbovanih stanovanj," pravi župan. "Počakati moramo na gradbeno dovoljenje. Verjamem, da bo tudi ta projekt šel uspešno skozi naše potrjevanje," je dodal Remec.
Idej, kaj z območjem stare glasbene šole, ki ga je občina pred leti kupila, je bilo kar nekaj. Med drugim so sprva načrtovali, da bi najvišji, 106 metrov visoki stolp Kristal postavili prav tam, a za to lokacijo niso dobili vseh potrebnih soglasij (stolp so zato preselili nižje na območje nekdanjega mizarstva). "Šolo smo leta 2014 odkupili zato, ker gre za elitno lokacijo in smo želeli tam zgraditi kakšen javni objekt. Od takrat smo infrastrukturno uredili parcelo, ob njej smo zgradili mini obvozno krožišče ter ukinili zelo nevaren železniški prehod. Preostali del te nepremičnine smo v vmesnem času poskušali nameniti različnim vsebinam. Bilo je več idej. Najbolj je dozorela ideja jeseni 2019, ko smo se odločili, da poskušamo najti (so)investitorja za gradnjo oskrbovanih stanovanj. Izdelali smo idejno zasnovo in iskali partnerja pri Nepremičninskem skladu. Po osmih mesecih smo maja 2020 prišli do zaključka, da so njihove prioritete večja mesta in Obala in da v Rogaški Slatini ne nameravajo na novo investirati, saj en objekt tu že imajo. Zato smo se obrnili na Stanovanjski sklad, s katerim smo v zadnjem desetletju uspešno realizirali že štiri skupne projekte," opisuje župan.
Zasebni denar za javni interes
Dodaja, da samega projekta, vrednega skoraj tri milijone evrov, občina sama ne more realizirati, zato so iskali partnerje. "Lani smo naredili poziv promotorjem in ob tem pretehtali trg, kako bi ta projekt lahko bil izvedljiv z javno-zasebnim sodelovanjem. Na osnovi prijav smo opravili razgovore in idejno zasnovo nekoliko korigirali, tudi povečali število stanovanj s prvotnih 15. V drugi fazi smo izvedli javni razpis in dobili smo eno ponudbo, a je bila previsoka in zato nesprejemljiva. Nato smo izvedli drugi razpis in po njem nam je uspelo dobiti sprejemljivega investitorja." Ob tem Kidrič doda, da so tudi dom starejših Pegazov dom zgradili z javno-zasebnim partnerstvom. "Občina je zagotovila zemljišče in poiskala na trgu partnerja, ki ga je zgradil. Uspelo nam je z zasebnim denarjem izpolniti javni interes, kar je dokaj zahtevno."
24
stanovanj naj bi zgradili na območju stare šole, 12 jih bo upravljala občina
Če bo šlo vse po načrtih, naj bi bila stanovanja prihodnje leto jeseni že vseljiva. Z dvanajstimi bo razpolagala občina in jih dodeljevala na podlagi javnega razpisa, preostalih dvanajst bo ostalo v lasti investitorja.
O tem, ali jih bodo tudi sami starejšim oddajali v najem ali prodali, pa direktor Robert Pažon še ni povsem odločen. "Odprte so še vse možnosti. Odvisno bo od povpraševanja." Župan pa dodaja: "Tudi za nas je izziv, kakšne bodo dejansko potrebe. Ko se pogovarjamo, je tak najem marsikomu zanimiv. Po izkušnjah drugih občin pa to potem ni tako velika zgodba. Celje menda razpisuje le 14 oskrbovanih stanovanj, ker tudi sami želijo preveriti, kakšno bo sploh povpraševanje."