Nina Ambrož
Kavarna v centru Velenja ima temno tonirane stene in pohištvo različnih stilov. Lastniku minimalizem in popularna čistost ter strogost linij niso blizu. Sredi tedna opoldan tam ni pretirane gneče, gostje pijejo zlasti kavo, jedo okrogle tortice in pralineje, klepetajo, berejo časopis. Umirjeno kavarniško vzdušje je. Velenjski podjetnik Lučo Žgank je zgradil odličen posel. Nad kavarno Lucifer ima tovarno čokolade, kjer letno predelajo zdaj že okoli 50 ton čokolade. Surovino - čokolado - kupuje v Belgiji pri Callebautu, svetovno znanem globalnem dobavitelju čokolade in kakava pretežno afriškega porekla. Luci iz tega izdeluje več vrst čokoladnih tablic in bonbonov, ki jih doma in v tujini prodaja preko različnih trgovskih verig pretežno pod blagovno znamko Lucifer. V ruralnih predelih Avstrije, kjer jim provokativno, hudičevo ime ni bilo všeč, se trži pod blagovno znamko Angel.
"Vsak ima svojega južnjaka. Nemci imajo Avstrijce, Avstrijci nas, mi pa Hrvate"
Strojnik in oglaševalec, ki ima raje svinjino
Lučo Žgank, 40 let aktiven v oglaševanju in do pred kratkim solastnik agencije AV Studio, danes pa upokojenec, je čokolado začel izdelovati, ko je pred leti odkril knjigo Andreja Goljata Čokolada. Navdušenec kuhanja se je začel učiti mešati čokolado na tečajih po svetu. Ker je po izobrazbi strojni inženir, zna kakšen pripomoček za proizvodnjo čokolade narediti tudi sam. Nove okuse sestavlja doma, kjer ima razvojni laboratorij. Čeprav ni pretirano sladkosned. Brkatež ravnodušno skomigne, da čokoladna sladica ni nujno sestavni del njegovega kosila, in v smehu doda: "Raje imam kaj svinjskega."
Ganache je tisti del čokoladnega bonbona, ki odločilno vpliva na njegov okus in obstojnost. Pri tem je bistvena natančna količina vode in tehničnih sladkorjev, da se pralineji ne kvarijo in imajo obstojnost vsaj štiri do šest mesecev. "Tehnični sladkorji so manj sladki od običajnega sladkorja, imajo druge sestavine in ne ubijejo drugih okusov," Žgank pojasni, da so to sorbitoli in glukoza. Zloglasnih ejev ni, trdi. Lešnikovi okusi gredo najbolj v promet, pravi, zadnje obdobje tudi sadni. "Slovenci imajo radi tudi alkoholne," Žgank opaža naklonjenost pralinejem z vsebnostjo žganic.
Vendar generalno "ljudje še vedno ne vedo, kaj je dobra, kakovostna čokolada. Čeprav marsikdo že ve, da milka temelji na maščobah in sladkorju in da okuse tam zblefirajo." Kljub temu z masovno proizvodnjo, ki omogoča potrošnikom dostopne, nizke cene, in prodornim marketingom, Mondelez International z ikonično vijolično kravo, obvladuje velik del čokoladnega trga.
Denar nosi embalaža
Žgankovo podjetje Luci ima 20 zaposlenih, ki so plačani povprečno, a lastnik to temo raje preskoči. Letos beležijo deset let. Opaziti je, da celotni produkcijski proces slovenske tovarnice teče kot švicarska ura. Delavci so urni kot stroji. Poleg proizvodnje - gre za topljenje čokolade, dodajanje okusov in vlivanje v različne modele, močan segment v podjetju predstavlja embalaža. "Čokolada mora biti dobra, to je nujno in predpogoj, sicer pa je štos v embalaži," predstavi bistvo posla. S čokoladami, ki jih v Luciju pakirajo v ovoje, na katerih so fotografije Ljubljane, Bleda, Maribora ali slovenskih pokrajin, ciljajo na turiste. Delajo tudi personalizirano embalažo za izbrane odjemalce. Letno natisnejo kakšnih 15 ton embalaže. Ob črni, mlečni in beli čokoladi bodo na trg kmalu poslal še novo modno muho - roza (ruby) čokolado.
Luci obrača okoli milijon evrov prihodkov in je imel lani dobrih 13.000 evrov dobička. Največji delež v prihodkih predstavljajo čokolade za večjo trgovsko verigo in poslovna darila - čokoladni izdelki, ki jih naročijo večje firme. Polovico prometa naredijo v zadnjih mesecih leta, od oktobra do konca decembra. Takrat angažirajo še kakšnega študenta ali pogodbenega delavca. Luci tako recimo dela promocijske čokoladice za Krko pa tudi za Nogometni klub Maribor. Med njegovimi odjemalci so tudi Slovenska turistična organizacija, kakšna občina ali politična stranka, vendar je biznis s temi skorajda zanemarljiv, ocenjuje Lučo Žgank. Mu je pa občina Velenje pomagala pri najemu prostorov za kavarno v mestu, pohvali lokalno oblast.
Biznis delajo ljudje, ne lokacija
Delati biznis v Sloveniji ni preprosto, meni velenjski podjetnik. "Slovenčki pač nimamo nekih originalnih idej. Vsak, ki ima pet minut časa, začne delati čokolado, ker vidi, da to pač gre, in misli, da je relativno enostavno." Popularizacija kuhanja in številni tovrstni medijski šovi so pospešili razmah, "da že vsak kuha, tudi petletni otroci", razmišlja. "Vendar je v Sloveniji kuhar še vedno podcenjen poklic," meni.
