Rozmari Petek
Epidemija in delo od doma sta lani v dijaku Jonu Kanjirju prebudila ustvarjalnost – kot dijak smeri predšolska vzgoja na Gimnaziji Celje – Center je opazil, da je malčkom težko razložiti, zakaj ljudje nosijo maske, zato je napisal zanimivo zgodbo z naslovom Tudi Luka nosi masko. Uspeh je bil presenetljiv, kar mu je dalo spodbudo, da z zgodbami nadaljuje. Letos je k projektu povabil prijateljico Ano Košir, prav tako tako dijakinjo smeri predšolska vzgoja, skupaj sta tik pred prazniki izdala dve slikanici; Ana je napisala Luka govori resnico, zgodbo, ki govori o tem, kam te lahko spravijo laži, Jon pa Luka premaga žalost, s katero spremlja otrokova čustva ob izgubi hišnega ljubljenčka in smrti nasploh.
"Trudim se, da to niso pravljice, ki so sicer tudi zelo pomembne za razvoj otroka, a mislim, da je teh že ogromno in dovolj. Sam se s tem projektom želim dotakniti tistih tem, ki so zelo aktualne v razvoju otroka, a so velikokrat dane na stranski tir, ker so bolj občutljive. Tisti, ki delamo z otroki, imamo težave, kako otroku, ki o tem sprašuje, temo razložiti. Nimamo pravega odgovora, ne vemo, kako bi to pojasnili. Zato se želim dotakniti ravno teh tem, da pomagam otroku pri razumevanju, ne nazadnje pa tudi staršem, ker jim je ta slikanica lahko vzgojni pripomoček, da se po branju lahko z otrokom o stvareh vendarle pogovorijo," o svojem načinu pisanja pove Jon Kanjir.
K projektu, ki ima tudi svojo prodajno spletno stran luka-bere.si, je tudi tokrat povabil ilustratorko in nekdanjo dijakinjo umetniške gimnazije likovne smeri Mašo Črešnik. Poleg slikanic ponuja tudi ustvarjalni komplet, ki vsebuje 20 različnih pobarvank in set barvic v priročni embalaži, kar je predvsem plod Jonovega udejstvovanja v podjetniškem krožku. "Trudim se, da bo še več takšnega nastalo, saj pri delu z otroki opažam, koliko dobrega se lahko naredi na ta način. Pri opravljanju prakse vidim, kje imajo otroci težave, katere tematike so zanje pomembne, pa o teh premalo govorimo. Načrtujem še več takšnih izdaj, ki se bodo držale zastavljene vizije: to je, da so zgodbe razvojni pripomoček, ne le domišljijske," še napoveduje Jon Kanjir, okoli katerega se je sedaj zbrala že utečena ekipa. Ani, Maši in Jonu sta pri delu tudi letos pomagali profesorica Tanja Štante Benčina, ki je opravila jezikovni pregled, in profesorica Ana Pečnik, ki je poskrbela za oblikovanje in pripravo za tisk.
