Mala zmaga savinjsko-šaleških rušencev

Predvsem tistim, ki naj bi zaradi načrtovane trase hitre ceste od Šentruperta do Velenja ostali brez dosedanjih domov, se je minili teden vrnilo upanje, da morda scenarij zanje le ni že zabetoniran. Vrhovno sodišče je namreč razveljavilo sodbo upravnega sodišča v Celju. Slednje je namreč tožbo skoraj 20 domačinov (gre za polovico lastnikov stanovanjskih hiš, ki bodo na trasi porušene), ki so se pritožili zoper uredbo o državnem prostorskem načrtu, zavrnilo. Presodilo je namreč, da izpodbijana uredba ni akt, ki ureja posamična razmerja, temveč je le podlaga za izdajo dovoljenj za poseg v prostor in vodenje postopkov razlastitve, v katerih bodo tožniki lahko varovali svoj pravni interes. Na tej podlagi je sodišče zavrnilo tožbeni ugovor, da tožniki v teh postopkih ne bodo imeli učinkovitega pravnega varstva. In še, da uredba, ki določa odstranitev objektov, temelji na abstraktni javni koristi, konkretno javno korist pa da bodo pristojni organi ugotavljali v konkretnih postopkih razlastitve ter da bodo v teh pa lahko tožniki uveljavljali nezakonitost oziroma neustavnost uredbe.

Nazaj na prvo stopnjo

Višje sodišče se je s pritožniki, ki so poudarjali, da uredba že povsem konkretno ter s hišnimi in parcelnimi številkami določa stanovanjske hiše, ki bodo odstranjene, ter da zato ne gre govoriti o abstraktnem interesu, strinjalo. Kot pojasnjujejo v sodbi, je državni prostorski akt sicer po svoji naravi splošni akt, ki učinkuje proti vsem, vendar pa vsak ne vsebuje le splošnih in abstraktnih pravnih norm. "Čeprav zakon določa, da je to splošni akt, lahko ta vsebuje tudi posamezne norme, ki učinkujejo neposredno in posamično," je zapisano v obrazložitvi sodbe. Zato je treba v vsakem konkretnem primeru opraviti presojo posamezne norme in ugotoviti, ali je ta res splošna, da se nanaša na nedoločljiv krog oseb, ali pa je konkretna, ker se nanaša na določljiv krog oseb. "Presoditi je torej treba, ali se norma državnega prostorskega načrta nanaša le na točno določen krog oseb (med njimi tožnikov) in jim spreminja pravni položaj, torej neposredno učinkuje (zgolj) na njih," so še zapisali. In ker takšne presoje sodišče prve stopnje ni opravilo, je višje sodišče sklep razveljavilo in zadevo vrnilo nazaj na sodišče prve stopnje.

Javnost pozablja na odprte postopke

Ali bi to lahko pomenilo preobrat v celotni zgodbi, še ni jasno. Tako domačini, ki bodo zavoljo trase ostali brez domov, kot združene civilne iniciative upajo, da bo. Obenem še ni jasno, kako bo ustavno sodišče razsodilo v primeru, ko so se nanje, podobno kot sta to storili občini Polzela in Braslovče, obrnili domačini - rušenci. "Odprt je še postopek, kjer 36 posameznikov izpodbija isto uredbo, a na malo drugačni podlagi (pravica do lastnine, pravica do doma, sodelovanja ipd.). Ostrina primera je po mojem v tem primeru še hujša kot v primeru, ko sta se na ustavno sodišče obrnili občini. Sploh pa to ni edini odprt postopek. Celotna zgodba tako niti slučajno še ni zaključena. Javnost pozablja na še te odprte postopke," opozarja zastopnik rušencev odvetnik Miha Šipek.
Medtem pa nekateri posamezniki in Združena civilna iniciativa že pripravljajo nove tožbene zahtevke. "Trije rušenci so že vložili vlogo na Evropsko komisijo. Ne vem, ali so prejeli že tudi potrjeno. V Združeni civilni iniciativi pa tudi pripravljamo vlogo, ki bo temeljila predvsem na izgubi hmeljišč in rodovitne zemlje, torej tako na kvaliteti same zemlje kot količini le-te. Osredotočili se bomo tudi na živalske in rastlinske vrste ter geografsko zaščiten štajerski hmelj," napoveduje članica združene civilne iniciative Mateja Kričej.
Da si bodo prizadevali dokazati kršitve direktiv na ravni Evropske unije, s postopki pri Evropski komisiji in na Evropskem sodišču za kršitve človekovih pravic so člani Združene civilne iniciative napovedali še isti dan, ko je ustavno sodišče presodilo v korist države, ki izbrano traso zagovarja in za gradnjo katere bo Dars ravno v tem tednu podpisal 11,5 milijona evrov vredno pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije za zgraditev prvega odseka nove prometne povezave ravno na trasi od priključka Šentrupert do priključka Velenje jug. Kot so še pojasnili v Darsu, sočasno potekajo tudi druge aktivnosti, kot so parcelacije, cenitve in odkupi zemljišč, ki so bile prej s pritožbo upočasnjene.