Rozmari Petek
Ko v Celju zvečer še zadnji trgovski centri zaprejo trgovine, dva javna delavca obredeta skoraj vse živilske trgovine in živila s skorajšnjim pretečenim rokom vestno zložita v hladilnike, kar zna trajati tudi do polnoči. Naslednje jutro v prostore razdelilnice donirane hrane stopita druga dva javna delavca in pripravita pakete s hrano. Na dan razdelita med 350 in 400 kilogrami hrane ljudem, ki si zaradi socialne stiske težko kaj veliko privoščijo. V petih letih so razdelili kar 70 ton hrane. "Zgodbe, ki opisujejo njihov vsakdan, so hude. Mamica samohranilka z več otroki nam je pripovedovala, da se prav boji počitnic, ko bodo vsi otroci ves dan doma in ne bodo imeli nobenega šolskega obroka. Pravi, da bi brez teh paketov počitnice res težko preživeli," opisuje Zdenka Zupan Zrinski, vodja projekta Donirana hrana v Celju.
Veselje ob priboljških
V Celju hrano, ki bi jo sicer trgovine zaradi skorajšnjega poteka roka trajanja zavrgle, čeprav je še uporabna, razdeljujejo po prednostni listi, ki jo pripravi celjski Center za socialno delo. "Ljudi na tem seznamu, ki se vsak mesec dopolni, je 264. Vsak pride enkrat na teden po hrano, kar pomeni, da približno štirikrat na mesec prejme paket. Tako nekako vendarle lažje preživijo mesec, obenem pa hrana ne konča v smeteh," doda Zdenka Zupan Zrinski, ki jo Celjani bolj poznajo kot vodjo zavetišča za brezdomce.
Povezava ni čisto naključna. Pred šestimi leti je namreč skupina zanesenjakinj, združenih v Lions klubu Celje Mozaik, kot prva udejanjila idejo kolegic iz Maribora. Zvečer so se zapeljale do določenih trgovin, ki so jih prepričale, naj še uporabno hrano, namenjeno za smeti, donirajo njim. Vse, kar so zvečer zbrale, so še isti večer peljale v zavetišče za brezdomce.
V Velenju vse počno prostovoljci
V primerjavi z nekaterimi drugimi občinami je videti, da so projekt v Celju nadgradili. V Velenju namreč še vedno vse to opravljajo izključno prostovoljci, a tam jim je uspelo mrežo prostovoljcev močno razširiti s pomočjo različnih društev. Pobudnikom iz Lions kluba Velenje so se priključili Rotary klub Velenje, Rdeči križ Velenje ter člani SD Velenje, ki vsak večer izmenično z lastnimi prevoznimi sredstvi pobirajo hrano, prostovoljci iz Društva upokojencev Velenje, Društva Invalid Konovo in Medobčinskega društva invalidov Velenje pa naslednje jutro (znova izmenično) to hrano razdelijo tistim, za katere okolica ali sami opazijo, da bi jim prišla še kako prav. Ravno slednje se v današnjem svetu, ko mnogi pravice do kakšnih nadomestil izgubijo ravno zaradi par centov prekoračitve cenzusov, zdi še najbolj pravično. A kot zagotavljajo v Celju, Center za socialno delo, ki pripravlja seznam, vse te okoliščine upošteva. Hkrati lahko na seznam tudi sami koga dodajo, če opazijo, da bi mu pomoč prav prišla. "Sodelujemo tudi z Zvezo prijateljev mladine. Ker hrane je dovolj za vse. Le na pravilen način bi jo morali razdeliti, pa nihče ne bi bil lačen," še pravi vodja projekta.
Delavnice priprave hrane
Celjske lionistke imajo pred sabo že nov izziv. Hrane, ki jo trgovine zavržejo, je vedno več. Hkrati pa k njim prihaja tudi hrana, ki je morda večina uporabnikov ne pozna ali vsaj ne ve, kaj bi iz nje naredila.
Prepoznavne po stojnicah
Kot opisuje predsednica Lions kluba Celje Mozaik Cvetka Jurak, so ena njihovih bolj odmevnih akcij stojnice v središču mesta, kjer v zameno za dobrodelne prispevke večkrat na leto ponujajo svoje kulinarične in druge izdelke. Pozornost pritegnejo tudi takrat, ko po mestu razobesijo unikatno poslikane dežnike, v zameno za njih pa zbirajo donacije. Letno organizirajo še kup drugih dobrodelnih prireditev, dražb. Med drugim so opremile sobo za zaslišanje zlorabljenih otrok, pomagajo nadarjenim otrokom, gostijo mlade vsega sveta na posebnih izmenjavah. "Morda z vsem tem ne spreminjamo sveta, gotovo pa naredimo kar nekaj lepih trenutkov," o njihovem delu pravi Jurakova.
