Mešanje stare in nove podjetniške krvi

Velenjski Saša inkubator je lani prvič pripravil srečanje, na katerem so se njegovi varovanci, torej mlada, zagonska podjetja, imenovana startupi, s svojimi idejami lahko srečala z uveljavljenimi podjetji. Ali, kot to opisuje direktorica Saša inkubatorja Karla Sitar, ob teh dogodkih se "stara industrijska kri meša ​s startupovsko".

Šel iz Gorenja, dela za Gorenje

Eden takšnih, ki so priložnost videli v slednjem, je Velenjčan Seudin Softić.

Startupi pomagajo, ne morejo pa zamenjati lastnega razvoja

Na prvi pogled ni jasno, kaj je Gorenje s tem, ko je dopustilo odhod takšnih posameznikov, pridobilo. "Naš suport so dobili. V poslu ni zamer. V njem si nikoli ne smeš z ritjo zapreti vrat," doda Softič. Je potem še smiselno v velikih podjetjih imeti razvojne oddelke? "Lasten razvoj je potreben, saj se vsega ne da razvijati s startupi. Ti velikokrat niti ne vedo, kaj industrija potrebuje. Mi z njimi razvijamo rešitve, do katerih sami v okviru običajnega razvoja ne bi mogli priti. Prav tako podjetja velikokrat niso pripravljena toliko eksperimentirati s še neznanimi zadevami. Obenem so v startupih ljudje, ki so pripravljeni na vse vzpone in padce zagonskega podjetja. To je zelo naporno, hektično, kaotično življenje," doda Mateja Lavrič. Se pa zgodi, da startupi postanejo del velike korporacije, ki jih je financirala. "To je odvisno od startupov, ali si to želijo. Običajno so v njih ljudje, ki radi sami razvijajo in radi rešitev tudi sami pripeljejo na trg."

Most od raziskovalne do uporabne znanosti

Še ena velika prednost se skriva v mešanju velikih korporacij z gibčnimi startupi. Velikokrat so most med uporabno in raziskovalno znanostjo. Kot je opisal Jernej Salecl z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, se s tem doseže komercializacija inovacij, do katerih pridejo znanstveniki in raziskovalci na inštitutih, univerzah, ki načeloma ne čutijo potrebe po prodaji svojih inovacij.