Možnih drugih virov ogrevanja Šaleške doline je očitno veliko. Pa imajo, če jim spodleti, tudi plan B?

Vsakršne novice o predčasni zaustavitvi Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) zatresejo občane Šaleške doline. Ne toliko zaradi skrbi, ali bo po izklopu bloka 6 Slovenija imela dovolj lastne energije, temveč zato, ker bo, če pride do prehitre zaustavitve bloka, Šaleška na mrzlem. Vsaj uradno. Neuradno kaže sicer vseeno računati na zdravo pamet odločevalcev, da bodo v takšnem primeru Šaleško ogrevali vsaj s plinskima kotloma, ki stojita na ozemlju TEŠ. Navsezadnje je tudi kar nekaj gospodarskih dejavnosti in njihovih proizvodnih procesov vezanih na sistem daljinskega ogrevanja. Nekateri občani si sicer v skrbi, kako naprej, želijo urediti lasten vir ogrevanja, a skrušeno ugotavljajo, da zaradi dejstva, da imajo daljinsko ogrevanje, niso upravičeni do siceršnjih spodbud Eko sklada.

Petnajst let in 150 milijonov

Kako zagotoviti lastno ogrevanje za celotno Šaleško, je tako eno prioritetnih vprašanj na nivoju lokalne skupnosti. Direktor Komunalnega podjetja Velenje Gašper Škarja je na zadnji seji velenjskim svetnikom orisal, kaj vse počnejo, da bi sčasoma nadomestili TEŠ. Kot je najprej poudaril, je za preobrazbo daljinskega ogrevanja potrebnih najmanj 10 do 15 let, stalo pa bo od 130 do 150 milijonov evrov, kar je nemogoče zagotoviti zgolj z lastnimi ali občinskimi viri. Zato je trenutna prioriteta biti pripravljen na vse možne razpise; prve pričakujejo konec prihodnjega leta. Drugi pomembni podatek, ki ga je podal, je, da bodo viri ogrevanja razpršeni in ne bodo več vezani zgolj na eno podjetje. Ali sploh na kakšno podjetje, je ob tem dodal velenjski župan Peter Dermol. Ogrevanje v prihodnje želijo imeti v javni lasti.

Od žage in vrtin do blata

Kakšni pa sploh so razpršeni viri? Že pred časom so v Komunalnem podjetju Velenje gospodarske subjekte pozvali k sodelovanju pri projektu, s katerim bi poskušali s kombinacijo dveh elektrodnih kotlov, hranilnikom toplote in električno energijo, ki bi bila proizvedena iz sončnih elektrarn, nadomestiti del toplote TEŠ. Štiri podjetja so se na poziv odzvala, do konca leta ali do začetka prihodnjega leta naj bi pripravili projektne naloge. "Kratkoročni cilj je, da bi do leta 2024 s tem projektom poskušali priti do 20 odstotkov trenutne porabe toplotne energije, dolgoročni cilj pa, da bi se dolina v celoti ogrevala na obnovljive vire energije," je poudaril. Te preostale obnovljive vire vidijo tudi v izrabi termalne energije na območju Topolšice ter v postavitvi malih hidroelektrarn (dve že imajo) in sončnih elektrarn na javnih zgradbah. Med potencialnimi viri so še geotermalni vir Lajše ter kotlarna na biomaso pri žagi Mazej in na območju premogovnika Velenje. Škarja je omenil tudi veliko toplotno črpalko za odpadno jamsko vodo, ki ima 23 stopinj Celzija, precej stavijo še na objekt za termično obdelavo blata iz čistilnih naprav po vzoru Celjanov, ki se že leta delno ogrevajo ravno z odpadnim blatom. Mimogrede, Velenjčani si to prakso vseeno niso šli ogledat v bližnjo Toplarno Celje, temveč so podoben objekt spoznavali v Švici.

Žerdin z rešitvijo do leta 2050

Do leta 2035 naj bi na tak način, torej z razpršenimi viri, bili pripravljeni na samostojno ogrevanje doline. Kaj pa, če to spodleti? Ali obstaja kak plan B, se je vprašal svetnik Franc Žerdin. Pri tem je opozoril, da če bi TEŠ imel pripravljen sistem za zajemanje ogljikovega dioksida, bi bil strošek okoljskih kuponov, ki TEŠ sedaj tlačijo v brezno, bistveno manjši. "To bi nam prineslo dodaten čas, pa še TEŠ bi lahko deloval do leta 2050," meni Žerdin. Po drugi strani pa je svetnik Adnan Glotić, ki je sicer zaposlen v HSE, lastnici TEŠ, opomnil, da bi veliko težav rešil sosežig, ki je bil zavrnjen "na podlagi demagogije in zavajanj". Osebno meni, da računanje na elektrokotle ni prava smer. "Tudi sosežiga komunalnega blata nisem prav vesel, ker smo se odpovedali kvalitetnejšemu gorivu SRF," je poudaril. To je nekoliko zbodlo svetnico Veroniko Juvan, ki je spomnila, da so sosežig zavrnili zaradi pomanjkljivega nadzora in zaradi prikrivanj. Župan Dermol pa je dodal, da sam nima nobenih težav s tem, da bi debate o sosežigu SRF ponovno odprli. Glede iskanja različnih načinov ogrevanja pa je povedal, da je v tem trenutku težko predvideti, kaj se bo na trgu dogajalo, ker en čas je bila prioriteta plin, sedaj je biomasa. "Še pred enim letom o sežigu komunalnega blata ni nihče govoril," je opomnil. "Dvomim pa, da imamo 15 let časa."