Na grad Žovnek v Braslovčah se vrača stroka

Markantni grad Žovnek je poseben v več pogledih. Je najverjetneje edini grad, iz katerega se vsako nedeljo slišita mešalec za beton in prešeren smeh delavcev. Že od leta 1993 se namreč vsako nedeljo zjutraj zberejo prostovoljci in do kosila zidajo, pulijo plevel, čistijo ..., skratka, obnavljajo grad po svojih najboljših močeh. "Kdor pride, pride. Tako je vsako nedeljo. Če je dovolj zgoden, dobi kavico, sicer ga čaka zgolj delo," opisuje idejni oče obnove s prostovoljnim delom in predsednik Kulturnozgodovinskega društva Žovnek Franc Kralj.

"V zadnjih osmih letih je občina iz proračuna za nakup materiala za obnovo gradu namenila okoli 800 tisoč evrov. Poleg tega je bilo v grad vloženih vsaj še enkrat toliko denarja v obliki dela," ocenjuje braslovški župan Tomaž Žohar. Zato je sedaj nadvse zadovoljen, da so po več kot desetih letih zatišja z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) znova vzpostavili ustrezno sodelovanje.

Sedaj po strokovnih smernicahDejstvo je, da brez prostovoljnega dela večine gradu sploh ne bi bilo več. A s ponovno obujenim sodelovanjem z ZVKDS bo občina kot lastnica gradu dobila pravno podlago, da se bo v prihodnje lahko z namenom obnove prijavljala na razpise.

"To je eden pomembnih dejavnikov. Kot tudi, da se kulturna dediščina ohranja v skladu s strokovnimi smernicami. Na sestanku smo se dogovorili, da se naredi projekt, na podlagi katerega se bo odslej obnavljalo. Vzporedno se bodo opravila nujna dela, da se bo grad zaščitil pred propadanjem. Dolgoročno pa se bo tudi ocenilo, ali je bilo v vseh teh letih kaj narobe obnovljeno. To se bo potem na dolgi rok popravilo," opisuje župan. A vsakotedenske obnove s prostovoljnim delom bodo ostale - le da bodo sedaj imeli pred sabo vodilo, kako se česa strokovno lotiti, doda.

Podobno pravi vodja celjske izpostave ZVKDS Danijela Brišnik. "Naredili smo revizijo vsega opravljenega dela v teh preteklih letih, ko je bilo sodelovanje malce slabše. Ugotovili smo, da je bilo veliko narejenega, veliko dela je bilo vloženega v prenovo Žovneka. Čisto vsi posegi niso v skladu s konservatorsko doktrino. Tako je bila sprejeta odločitev, da se bodo te zadeve ovrednotile in poiskale rešitve. Kar bomo presodili, da je treba sanirati, in je obenem tudi možno sanirati, se bo saniralo, hkrati se bodo sprejele usmeritve za sodelovanje naprej. Ne nazadnje vlaga turistično društvo v to prenovo ogromno energije in prav je, da se ta usmeri v pravo smer, da so potem rezultati pozitivni za lokalno skupnost in za stroko."

Modra kri do Anglije

Še v tem mesecu ali najkasneje prihodnji mesec naj bi pripravili dokument, v katerem bi navedli, kaj je bilo na gradu narejeno dobro, kaj pa je treba popraviti. Napisali bodo tudi usmeritve za nadaljnji potek obnov in kaj so prioritete, doda Brišnikova. "Glede na stanje leta 1993 je sedaj ohranjanje ostalin gradu Žovnek zelo blizu konca. Navadno rečemo, da je grad od leta 1816 dvesto let propadal, zato ga bomo dvesto let obnavljali. Realno bi lahko osnovna zaščitna dela pri obzidjih končali leta 2022," nadaljuje Kralj in ob tem poudarja, da člani društva samo rešujejo pred porušenjem nekatere ostanke grajskih stavb in obzidij, ki bi drugače poleg tega, da bi se porušili, ogrožali okolico in ljudi.

Predvsem pa poudarja, da že od začetka delujejo po smernicah ZVKDS, ki ga je takrat vodila Anka Aškerc. "Gospa Aškerc je pobudo braslovških krajanov v celoti podprla in jo podpira še sedaj. Stroka je bila pri obnavljanju gradu vedno prisotna." Ob tem doda: "Tu so bili doma knezi, ki jih poznamo kot kneze iz Celja. Žovneška kri je še sedaj prisotna v evropskih vladarskih družinah, tudi v najbolj znani angleški, saj je kraljica Elizabeta II. Angleška 26. rod z Žovneka." Predvsem pa bi, nadaljuje, namesto tihih kritik bolj veljale pohvale članom za nesebično reševanje nacionalne kulturne dediščine.