Enajstega aprila 1875 se je v Velenju začel izkopavati lignit. Od takrat do danes so iz globin na dan pretovorili več kot 225 milijonov ton premoga. Rekordi so se postavljali v 80. letih minulega stoletja, ko so presegli odkop 5 milijonov ton premoga v enem letu, zdajšnja letna proizvodnja je nekaj čez 3 milijone ton. Težak poklic rudarja je bil temu primerno tudi ovrednoten. Plače so v energetiki od nekdaj veljale za boljše, kot so denimo v sosednjem proizvodnem obratu. Tudi zato velenjski rudarji kot lokalna skupnost vztrajajo, da država Premogovnik Velenje (PV) zapre čim kasneje. Bojijo se namreč, kako bodo v zgolj dvanajstih letih našli primerna delovna mesta za vse, ki bodo s končanjem premogovne ere posredno in neposredno izgubili delo. Sploh, ker strategiji izstopa regije iz premoga še ne sledita ne zakon o zapiranju premogovnika, ne zakon o prestrukturiranju regije Saša. In predvsem, ker praksa Zasavja kaže, da niti v dvajsetih letih niso spisali uspešne zgodbe prestrukturiranja.
Čemu hitenje?
V tem duhu so v Velenju danes izpeljali izredno sejo na temo prestrukturiranja regije. Predstavnikoma ministrstva za infrastrukturo, državnemu sekretarju Blažu Košoroku in Tini Seršen, so z več zornih kotov in z več sogovorniki predstavili, kaj v takšni strategiji pogrešajo, in se spraševali, čemu je sploh treba določiti tako zgodnjo letnico. Predstavitve mnenj direktorjev energetskih družb, predstavnikov gospodarstva in sindikata so trajale skoraj tri ure, nakar so vse njihove ugotovitve poudarili še svetniki. Skupaj s svetniki (pri tej temi so bili vsi enotni) so med drugim opozorili, da bo zavoljo prehitrega zaprtja dražja električna energija za vse, saj alternativ še ni, ker tudi novega nacionalnega energetskega koncepta še ni. Zato takšne ambicioznosti pri izstopu iz premogovne regije ne razumejo. Razen, če kje ne nastaja kakšna kolizija interesov, saj da je trgovec s kuponi za izpust ogljikovega dioksida nekoč bil tesni sodelavec s Košorokom, je izpostavil svetnik Franc Žerdin.
Dve in pol hidroelektrarni premalo
Pojasnil Seršenove in Košoroka, čemu je treba letnico doreči čim prej, niso "kupili". Določitev letnice je nujna, da lahko v finančni perspektivi do leta 2026 iz sklada za pravični razvoj počrpamo 235 milijonov evrov, sta poudarila. "Slišal sem kritike, da je 235 milijonov evrov malo denarja. A to je 2,5 hidroelektrarne. Ob tem, da bodo možni še dodatni razpisi, ki bodo skupaj omogočili črpanje milijarde evrov," je pojasnil Košorok. "Era premoga je končana. Tega se moramo bolje prej kot kasneje vsi zavedati," je dejal Košorok in opomnil, da na mnoge stvari nimajo vpliva. Ne na cene emisijskih kuponov, zaradi katerih je Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) že na kolenih, kot ne na zaveze, sprejete v Evropski uniji. Da bo Evropa v prihodnjih letih še zaostrila pogoje in skoraj zagotovo do leta 2040 zahtevala popolno razogljičenje, je dodala Seršenova in opomnila, da smo za letos predvidevali cene emisijskih kuponov v višini 20 evrov za tono, ti pa danes znašajo 43 evrov na tono. Omenila je še, da edino letnica 2033 izpolni okoljske cilje. "Morda je čas, da si nalijemo čistega vina. Rudar ni poklic prihodnosti," je zaključila.
Direktorja HSE bolj kot letnica skrbi pot
"Mene niste prepričali. S tem ste le dokazali, da za vas pravičen prehod ni prioriteta. Ničesar niste povedali o delovnih mestih, zgolj o položaju TEŠ in o okoljskem poročilu ste govorili," je komentiral župan Peter Dermol. "Razogljičenje je dejstvo. To bomo morali sprejeti," je dejal direktor Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) dr. Viktor Vračar in ponovil, da ga bolj kot letnica skrbi, kako do nje sploh priti, saj TEŠ in PV od začetka delovanja bloka 6 brez pomoči HSE ne moreta delovati, sedaj pa so situacijo zaostrili še predragi emisijski kuponi. "Ni ključna letnica, so pa ključni vidiki," je dodal generalni direktor PV dr. Janez Rošer in ob tem opomnil, da je ob vsem tem treba zapisati še, kdo jamči, da bodo ukrepi izvedeni, kdo bo za kaj odgovoren in kakšne bodo posledice, če obljube ne bodo realizirane. Podobno je dodal še predsednik premogovniškega sindikata SPESS Simon Lamot: "Zapisati je treba zavezo, da nihče ne bo ostal brez socialne varnosti, ki mu bo omogočala enak življenjski standard."
"Letnica niti ni toliko pomembna, ugotavljam, pomembni so vmesni koraki, s katerimi bomo izvedli pravično prestrukturiranje. Če se ga lotimo napačno, ga ne bomo izvedli niti do leta 2054. Sploh, če ne bo zagotovljenih finančnih virov. Milijoni, ki so najavljeni, niso zadosten vir. Le mi smo identificirali za 1,1 milijarde evrov projektov, od tega zgolj za nadomestni toplotni vir 130 milijonov evrov," je zaključil Dermol. "Smo na isti ladji, čeprav nekateri nočete plavati, vas bomo pa naučili, kajne, gospod Žerdin. Leta 2010 ste bili predsednik HSE, ko so se ključne stvari sprejemale, kar se tiče biznisa z emisijskimi kuponi, pa povem, da gospoda ne poznam, ker je že prej odšel iz HSE," je na koncu strnil še Košorok in obljubil: "Odločitev o zaprtju bo sprejeta na temelju vseh dejstev in odgovorno do doline."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
