Gradnja kolesarskih poti skozi občino Vojnik se hudo zatika, o tem so v zadnji številki občinskega glasila Ogledalo seznanili vse občane. Občina je namreč v glasilu izpostavila (ne sicer poimensko, temveč lokacijsko) lastnike zemljišč, ki že več mesecev ne dajo soglasij, da bi po njihovi zemlji tekla kolesarska pot. Tako so denimo v glasilu zapisali, da se s pridobitvijo soglasij, ki so pogoj, da bi občina dobila dobrih 10 kilometrov kolesarske poti, obenem pa bi jim država prenovila tudi tri mostove, ukvarjajo že mesece in "žal ugotavljajo, da nekateri lastniki zemljišč še vedno ne pristopijo k podpisu".
Bianco soglasje za zemljo
A zgodba ni tako enopomenska. "Čemu bi dal soglasje za nekaj, zaradi česar bom sam na slabšem?" svojo zgodbo opisuje večji kmet. "Zemljo jim prodam, če želijo, a mi občina ne more zagotoviti niti tega, koliko bi zanjo država, ki je investitor kolesarske poti, sploh plačala. Trenutno želijo le bianco soglasje. Za nekaj centov je že ne dam, mi preveč prav pride. Sploh pa, ko sem pred leti sam poskušal od sklada kmetijskih zemljišč odkupiti del kmetijske zemlje, ki se drži moje kmetije, so mi postavili tako vrtoglav znesek, da zemlje nisem mogel odkupiti. Zakaj bi torej sedaj bilo obratno? Zakaj je sedaj moja zemlja vredna tako malo?" se sprašuje.
Ni edini. Pogovarjali smo se še z dvema večjima kmetoma v občini in oba imata podobno mnenje. "Za kmeta travnik ni enak zelenici, ki jo morajo ljudje kositi in jim je večkrat že odveč. Mi s travnika dobimo hrano za živali. Še pomembnejše so njive. Zemlja je naš vir preživetja. Zakaj bi jo morali dati zastonj oziroma za drobiž? Na občini mi z ničemer ne garantirajo, koliko bi zanjo, če bi sedaj podal soglasje, dobil. Niti tega, ali bi sploh kaj dobil. Zemlja je vredna toliko, kot jo znaš ceniti. Kmetje jo cenimo. Jaz svoje za 'trinkgeld' (napitnino) ne dam! Tudi občina svojo očitno ceni, saj želi za hektar njive, ki jo eden od kmetov najema, dobiti kar 52 evrov za hektar."
Več skrbi, več smeti
Ni težava zgolj vrednost zemlje. "Poudarjajo, kako bo to dobro za nas, občane. Ampak moj otrok se bo, če se bo hotel voziti po kolesarski stezi, najprej moral po navadni cesti, ki nima kolesarske steze, peljati do Vojnika, šele potem se bo lahko priključil na to novo kolesarsko pot. Torej ta kolesarska pot sploh ni namenjena nam, domačinom, ampak drugim, Celjanom, denimo. Obenem bom imel s to potjo sam veliko več težav, kot jih imam sedaj. Ko bom denimo oral njivo, bom moral pot, ki jo sedaj uporabljam samo jaz, takoj očistiti, sicer lahko kakšen kolesar pade in me toži. Velika težava bodo tudi smeti. Že sedaj ob njivah, ki so ob cesti, kar naprej pobiram odpadke sprehajalcev," dodaja eden od sogovornikov.
Soglasij za služnost v svojo škodo ob nejasnih nadomestilih mnogi ne želijo podpisati
Občina pa poudarja, da bodo s kolesarsko potjo, ki bo povezala 31 občin, dobili priložnost, da postanejo zanimivejša turistična točka. Končno bodo tako tudi v Vojniku vzpostavili sistem izposoje koles KolesCE. "Namen našega poziva je, da vsi skupaj razmislimo, kaj vse lahko pridobimo z izvedbo kolesarske povezave med Celjem, Vojnikom in Dobrno, in s tem omogočimo boljše in varnejše življenje. Za nas je to edinstvena priložnost, ki je ne smemo zamuditi," so še opozorili v Ogledalu, župan Branko Petre pa je hkrati izpostavil, da bodo s projektom dobili tudi tri nove mostove.
"To me je pa sploh ujezilo. S tem projektom bi torej popravili most v Arclinu, ki so ga ob gradnji protipoplavnih nasipov zavozili. Če je kdo kriv, da je most tako nefunkcionalen, so krivi takratni projektanti, ne kmetje. Čemu sedaj krivdo, da popravljenih mostov ne bo, valijo na nas?" je ogorčen eden od sogovornikov. Kmetje, s katerimi smo se pogovarjali, so odločeni, da zemlje, preden zanjo ne prejmejo poštenega plačila, ne dajo. "Traso so urezali skozi mojo najboljšo njivo. Ta trasa tudi mojim trem sosedom uniči najboljše njive. Ne razumem, zakaj so traso vrisali kar brez nas. Obenem bi jo lahko lepše speljali ob Hudinji," pripoveduje eden od sogovornikov. Ob tem dva dodajata povsem drugačen primer "lotevanja zadev". "Ko je Elektro Celje polagal kable, je najprej prišel do nas, naredil oceno škode in nadomestila in nam pošteno plačal odškodnino. S tem, da zemlja še vedno ostaja v moji lasti in še vedno jo lahko uporabljam. Ti z občine pa so šli do nas zgolj s papirjem, naj podpišemo soglasje, vse ostalo pa se bomo dogovarjali kasneje z drugimi. Nekatere starejše občane so celo prepričali, da so se podpisali pod soglasje, v katerem piše, da je služnostna pravica po tej pogodbi neplačljiva."
"Mi nismo investitorji, to je državni projekt. Naša naloga je le pridobiti služnosti. Te se podpišejo vnaprej. Šele ko bodo narejene odmere, se bo določila cena," razlaga župan Petre. "Dobili smo že precej soglasij, nekaterim pa ne moremo dopovedati, da je to dobro za vse, saj bo pot zgradila država. Prisiliti pa jih tudi ne moremo. A če ne bomo dobili služnosti za celotno traso, se projekt ne bo gradil v naši občini, temveč se bo investiral drugje. In za to bi mi bilo res žal," sklene župan.