Rozmari Petek
Dolgo napovedovana gradnja prireditvenega prostora z odrom na delu ob Velenjskem jezeru (lučaj stran od Velenjske plaže) gre h koncu. Delavci v teh dneh polagajo ploščice, zamenjati morajo še ograjo in urediti okolico, postaviti 50 metrov dolg pomol, ki bo segal v jezero, do konca leta pa naj bi objekt že imel uporabno dovoljenje.
Ogled tik pred volitvami
Prireditveni prostor z odrom so v tem tednu obširno predstavili medijem in predstavnikom krajevnih skupnosti Stara vas in Pesje. Zakaj ravno sedaj, ko so pred vrati volitve za župana, na katerih kandidira tudi Dermol, ta odgovarja: "Najbolje, da vprašate moje sodelavke v kabinetu župana. Sam pa lahko rečem, da smo vseskozi predvidevali, da bomo v zadnjih izdihljajih projekta naredili takšno predstavitev. Želimo si, da ljudje čim prej sprejmejo ta objekt, da se zavedajo, da bo razvijal turizem, da bo verjetno kakšna noč bolj hrupna, zato je treba z ljudmi že danes komunicirati. To počnemo že nekaj časa, sedaj pa je projekt v takšni fazi, da je mogoče na varen način opraviti tudi ogled."
Pravzaprav ne gre le za objekt z odrom, garderobami, sanitarijami in barom, ki se polkrožno vzpne do razgledne ploščadi na višini 20 metrov, temveč so postavili še pomožni skladiščni objekt, v katerem bodo lahko shranjevali rekvizite in drugo opremo. Objekt je deloma vkopan, po njegovi nagnjeni in zatravljeni "strehi" pa se bodo otroci pozimi lahko sankali.
Na na novo urejenem prostoru ob odru z razgledno ploščadjo bodo pozimi uredili tekaške steze, v neposredni bližini pa postavili še montažno drsališče. "Podobno, kot je bilo v času olimpijskih iger postavljeno v ruskem Sočiju, torej z balonom, tribunami. To so sicer plani za v prihodnje, saj to ni del te finančne konstrukcije. Takrat bo to najbolj sodobno drsališče v Sloveniji," pripoveduje Drago Martinšek z velenjske občine, ki vodi dobrih devet milijonov evrov vreden projekt gradnje.
Dolga pot do realizacije
Idej, kaj storiti s 4,6 hektarja velikim, pretežno z odpadnimi materiali nasutim območjem, po katerem si ob malce slabšem vremenu lahko hodil le z gumijastimi škornji, je bilo kar nekaj. Med drugim je pred 16 leti zemljišče odkupila družba BTC, ki je na tem območju nameravala zgraditi vodno mesto. Glede na to, da se je na tem območju vsako leto odvijal Pikin festival, so na občini prisluhnili želji domačih organizatorjev prireditev, da bi bilo zelo primerno imeti stalno prireditveno infrastrukturo.
V ospredju je javni interes, dobički so le stranski učinek
Že leta 2008 so velenjske arhitekte pozvali, naj podajo ideje za postavitev stalnega prireditvenega prostora s pokritim odrom. Zmagala je ideja Roka Polesa, a je zaradi krize obstala. Leta 2012 so sicer pridobili gradbeno dovoljenje, a je projekt zaradi nefunkcioniranja evropskih sredstev spet obležal v predalu, opisuje Martinšek. "Ob novi finančni perspektivi je župan Bojan Kontič uspel s pogajanji znotraj Združenja mestnih občin Slovenije zagotoviti, da je tudi velenjska dobila določeno kvoto teh sredstev v okviru naložb CTN. Leta 2015 smo ugotovili, da bo treba območje celovito pogledati, tako smo pristopili k pridobitvi novega gradbenega dovoljenja, ki bi zajelo celotno degradirano območje." Leta 2018 so dobili novo gradbeno dovoljenje. Lani poleti so podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem, ki je obljubil, da bo objekt končal za 8,25 milijona evrov (preostanek do 9,1 milijona so ostali stroški, med drugim nakupa opreme), konec leta, morebiti še kaj prej, pa bo objekt povsem končan. "Kot kaže sedaj, finančno najverjetneje ne bo presežen, kar je v Sloveniji že kar manjši čudež. Gre za zahtevno gradnjo, sploh če upoštevamo degradirano območje zaradi posledic rudarjenja. Del odra je pravzaprav na nekdanjem delu jezera."
Odskočna deska za turizem
Kljub atraktivni obliki novogradnje se nekateri Velenjčani sprašujejo, kako bodo vsebinsko zapolnili tudi s finančnega vidika težko gradnjo (ob nepovratnih sredstvih je občina vseeno morala primakniti tri milijone evrov). "Sam projekt je multivsebinsko zastavljen. Odprti prostor bo funkcioniral vse dni v letu in prostor bo v najbolj atraktivnih poletnih mesecih služil za največje prireditve (ko bodo spet dovoljene). Tu se bodo vzpostavili različni festivali, tako gledališki kot klasične in popularne glasbe. Teh dogodkov bo gotovo vsako leto več. Organizatorji dogodkov nas že sedaj kontaktirajo, iščejo takšen prostor, kjer bodo lahko sprejeli do 30 tisoč ljudi," pravi Martinšek.
Podžupan Peter Dermol, ki začasno opravlja funkcijo župana, pa dodaja: "Naša želja v prvi vrsti je, da razvijemo festivalski turizem. V ta prostor želimo umestiti tiste dogodke, ki jih lahko sami kot lokalna skupnost z javnimi zavodi izvedemo, potem pa bomo videli, kateri so prosti termini, ki so privlačni tudi za večje glasbene dogodke, da jih damo na trg." Velike dogodke bodo tako v Velenju organizirali tisti, ki se s tem profesionalno ukvarjajo, ves preostali čas pa bo na voljo domačim kulturnikom, mladim in športnikom za njihove prireditve. "Ko gradimo tovrstno infrastrukturo, jo gradimo zaradi javnega interesa. Nikoli ni mogoče pri teh projektih najprej pogledati, kolikšen bo dobiček. Zato je težko predvideti tudi stroške vzdrževanja, vendar ne pričakujem, da bodo ravno veliki. Če bo ta prostor povod za razvoj turizma, potem se bodo te pozitivne posledice kazale tudi pri gostincih, prenočitvenih kapacitetah, muzejih; ti učinki so lahko zelo široki," dodaja Dermol.
Po tem scenariju bo v občini kmalu primanjkovalo prenočitvenih kapacitet, dodajata sogovornika. Nekaj naj bi se jih malo naprej od novega prireditvenega odra in vrtičkarskega naselja Kunta Kinte odprlo v zalivu, kjer namerava britanski podjetnik Kent Leslie Walwin postaviti hotel na vodi. Projekt še ni padel v vodo, kot nekateri ugibajo, po podatkih občine investitor ravno pridobiva ustrezna soglasja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
